Letos sem preživela tridnevni oddih z mojim pet let starim mopsom v Kranjski Gori in Soči. Družbo mu je delala prav tako pet let stara pekinezerka. Oba sta pridna kužka, socializirana, navajena na druge kužke.

Naš oddih smo želeli vsak dan preživeti kje drugje. Kam nas bo vodila pot, smo se odločali sproti (na naše odločitve so predvsem vplivale temperature oz. izogniti smo se želeli vročim krajem). Prvo noč smo prespali v Kranjski Gori, naslednjo noč pa ob Soči. Naša napaka je bila le, da se nismo prej pozanimali, kje sprejemajo pse in kje ne, tako nam ne bi bilo treba hoditi od vrat do vrat spraševati, če nas sprejmejo.

Na začetku smo iskali oddajalce sob. Izjemno sem bila presenečena nad odzivom gospe, ki je delala v turističnem informacijskem centru v Kranjski Gori, kamor smo šli povprašati po prosti sobi. Že ob omembi, da iščemo sobo, kjer sprejemajo pse, je bila začudena, kaj šele, ko smo ji rekli, da imamo dva majhna psa. Ob tej informaciji je bila zgrožena. Ampak vseeno ji je uspelo najti sobico za nas pri gospe Metki Greti Kerštanj (Borovška cesta 8, Kranjska Gora). Tam so nas pričakali odprtih rok, sami imajo pridno labradorko. O njih lahko govorim v samih superlativih!

Naslednji dan nas je pot vodila čez Vršič proti Soči, kjer pa smo se izjemno namučili z iskanjem sob. Obiskali smo gostišča Pretner, Oder, penzion Klin, poklicali smo še v gostišče Andrejc (vsi se nahajajo v vasi Soča). Za vse naštete je bil skupen odziv takšen: "Ne sprejemamo psov, ker skačejo po posteljah" (ob tem se mi poraja misel, če že res nekateri psi skačejo po posteljah, a otroci pa ne?! Za naša dva psa lahko zagovotim, da ne skačeta po posteljah in sta socializirana). "Iščite v privatnih sobah" (nam reče gospa, ki oddaja privatne sobe...). "Pridite drugič, ko ne boste imeli psov" (moj komentar: nobenega drugič ne bo). "Prostor imamo, samo psov ne sprejemamo."

Očitno imajo ljudje raje prazne sobe, kot pa da bi v teh časih kaj zaslužili. Razumem, da so nekateri lastniki psov neodgovorni in psom dopuščajo, da počnejo v sobah vse mogoče... Mogoče bi zato bilo smiselno uvesti kavcije zraven doplačila za bivanje s psom.

Da pa se najdejo še dobri ljudje, so dokazali v campu Korita, kjer so nas prijazno sprejeli. Imajo zelo urejen kamp, tudi bližnja okolica je pravi raj za pse (turistična kmetija Jelinčič, Adrenalinček).

Kljub vsem tem prigodam in spoznanju, da so kužkom vrata do prenočitvenih sobic v Sloveniji večinoma zaprta, smo imeli čudovit oddih. Upam samo, da bo našim kužkom Slovenija postala bolj dostopna in nam ne bo treba v bodoče riniti v tujino pogledati njihove znamenitosti in lepote narave, ko pa imamo tega v Sloveniji več kot dovolj... :-)

Lep pozdrav,
Maša

(fotografija je simbolična)

Oglej si tudi ostale Dog (not) Welcome destinacije - tukaj.

Dragi bralci, poročajte nam tudi vi o svojih vtisih s potovanj! Kako so vas in vašega psa sprejeli domačini, kakšne izkušnje imate z obiskom barov in restavracij, kako je s prevozom, obiskom hotela, sprehodi po ulicah itd. Pomagajte tudi ostalim bralcem pri načrtovanju naslednjega dopusta - kje lahko najdemo psom prijazne počitniške destinacije in katerih mest se je v družbi kužka bolje izogibati? Vseh vaših reportaž bomo zelo veseli na info@pesmojprijatelj.si. Seveda sporočilu priložite tudi nekaj fotografij iz počitnic, o katerih boste pisali.

Reportaže pošiljajo obiskovalcitega spletnega portala glede na svojo izkušnjo, zato za njihovo točnost Pes moj prijatelj ne odgovarja.