Cena je eden najpogostejših argumentov proti, ki jih imajo skrbniki, ko je govora o sterilizaciji in kastraciji hišnih ljubljencev. A dejstvo je, da je cena posega občutno nižja od stroškov oskrbe pasjega ali mačjega legla in stroškov veterinarske oskrbe vseh teh živali.

Posega sterilizacije in kastracije sta torej ključnega pomena pri reševanju problematike brezdomnih in zapuščenih živali. Na ta način skrbnik poveča možnosti posvojitve drugim živalim v zavetiščih. Dejstvo je, da za vse živali ni dovolj domov, oskrbo za vsa legla živali, ki jih ljudje zapustijo pa plačujemo občani. Predvsem pa je zelo pomembno vedeti, kot že omenjeno, da sta oba posega bistveno cenejša, v primerjavi s stroški, ki nastanejo ob morebitnem novem leglu! Odlično bi bilo, če bi o problematiki in razlogih ZA sterilizacijo in kastracijo vsak odgovoren skrbnik seznanil tudi prijatelje in znance. Predvsem pa tiste ljudi, za katere vedo, da ne preprečujejo kotitve svoje živali.

Tudi v slovenski zakonodaji piše, da mora skrbnik psa ali muce zagotoviti, da do nezaželenih rojstev ne pride. Če mladiči ne ostanejo pri vas, pomeni, da niso zaželeni. ″Skrbnik hišnih živali mora z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali.″ (11. člen Zakona o zaščiti živali).

Kaj je sterilizacija ali kastracija?

Že ko domov prinesete mladiča je prav, da razmislite o njegovi sterilizaciji oziroma kastraciji. S tema preprostima postopkoma pomagate preprečevati neželene brejosti in rojstvo neželenih mladičev, ki se jih vsako leto tudi pri nas skoti na tisoče. Skrbniki te živali na grd način zavržejo ali pa jih pokončajo. Kot odgovoren skrbnik temeljito razmislite o tej temi. Če imate mešančka, nerodovniškega psa ali rodovniškega psa, ki ga ne nameravate vzrejati, svetujemo sterilizacijo oziroma kastracijo. Poleg zmanjševanja števila zavrženih živali imata oba posega številne pozitivne vplive na zdravje in obnašanje vašega kosmatinca.

Zakaj sterilizacija in kastracija?

Sterilizacija ali kastracija sta preprosta operativna posega, ki prineseta številne pozitivne vplive in le malo negativnih. Najbolj pomembno je, da oba posega preprečujeta neželena legla živali, za katere ni domov, preprečujeta oz. močno zmanjšujeta možnosti za mnogo bolezni, ki so lahko življenjsko nevarne, sta cenejši od stroškov, ki jih ima skrbnik lahko z mladiči, zmanjšujeta pa tudi agresivno vedenje, potepanje in primere izgube živali ter prometnih nesreč.

Nezaželeno leglo pogosto kar v kartonasti škatli odvržejo na mesto, kjer psi nimajo možnosti preživetja

Pozitivni vplivi sterilizacije:

- zmanjša število neželenih mladičev

- manjše tveganje za pojav raka na mlečni žlezi (pred prvo gonitvijo - za 95 %)

- prepreči pojav raka na jajčnikih

- prepreči pojav raka na maternici

- prepreči pojav piometre (gnojno vnetje maternice)

- prepreči navidezne brejosti

- prepreči prenos genetsko in spolno prenosljivih bolezni (kolčna displazija, epilepsija, bruceloza,...)

- zmanjša tveganje za pojav mastitisa (vnetje mlečne žleze)

- zmanjša izgubo dlake, ki se sicer pojavlja med gonitvijo in po kotitvi (vpliv estrogena)

- večja vdanost

Pozitivni vplivi kastracije:

- manjše tveganje za pojav raka na prostati

- prepreči raka testisov

- manjše tveganje za pojav obzadnjične kile

- manjše tveganje za pojav rakavih obolenj spolovila

- manjše tveganje za vnetja in druge bolezni prostate

- manjše tveganje za vnetje prepucija

- prepreči prenos genetsko in spolno prenosljivih bolezni (kolčna displazija, epilepsija, bruceloza,...)

- manj potepanja

- manj tveganja avtomobilskih nesreč

- manj stresa zaradi gonečih psic v bližini

- psi manj tulijo

- zmanjšanje agresivnega vedenja

- zmanjšano markiranje v hiši in okoli nje

- bolj vodljivi in jih je enostavneje vzgajati

Negativni vplivi sterilizacije/kastracije:

- možne komplikacije pri posegu (anestezija, krvavitve po posegu, vnetje rane)

- možno pridobivanje telesne teže

- možna manjša aktivnost

- možna inkontinenca urina pri psicah (nezmožnost zadrževanja urina - redko)

Sterilizacija psic

Sterilizacija je izraz, s katerim označujemo kirurško odstranitev reproduktivnih organov pri samici. Običajno se odstranijo jajčniki in maternica, ta postopek imenujemo ovarihisterektomija. V primeru, da odstranijo samo jajčnike, postopek imenujemo overiektomija. Na ta način preprečimo izločanje spolnih hormonov estrogena in progesterona in s tem nastajanje jajčec - ženskih spolnih celic. Ta dva hormona sta odgovorna za pojatvene cikluse in spremembe v obnašanju, povezane s ciklusi. Prav tako je nastajanje teh hormonov povezano s pojavljanjem različnih vrst raka in nekaterih drugih bolezni. S sterilizacijo psica izgubi reprodukcijsko sposobnost in ne more več imeti mladičev.

Kastracija psov

Kastracija je izraz, s katerim označujemo kirurško odstranitev mod (testisov) iz modnika pri samcu. Moda so spolne žleze samcev, v katerih nastaja spolni hormon testosteron. S kastracijo preprečimo nastajanje testosterona in moških spolnih celic - semenčic. Testosteron vpliva na vedenje samcev in pogosto tudi povzroča neželene oblike obnašanja kot sta agresija in nagnjenost k potepanju. Prav tako ta hormon poveča možnost za nastanek določenih vrst tumorjev in nekaterih drugih bolezni. S kastracijo pes izgubi reprodukcijsko sposobnost in ne more oploditi psice.

Potek sterilizacije in kastracije

Sterilizacijo in kastracijo je priporočljivo opraviti še pred spolno zrelostjo psa oziroma pred prvim pojatvenim ciklusom psice, to pa je običajno okrog 6. meseca starosti, čeprav lahko ljubljenca sterilizirate ali kastrirate pri kateri koli starosti. Tako zgodnja sterilizacija psic se priporoča zaradi zmanjšanja tveganja za nastanek raka na mlečni žlezi, ki se s sterilizacijo še pred prvo gonitvijo zmanjša kar za 95 %. Sterilizacija po drugi gonitvi zmanjša tveganje za pojav raka mlečne žleze le še za približno 50 %, medtem ko kasnejša sterilizacija ne pripomore bistveno k zmanjšanju tveganja za to pogosto obolenje.

Gre za rutinski operativni poseg, ki poteka v splošni anesteziji. Tako se štirinožec operacije ne zaveda in ga ne boli. Pred posegom veterinar vašega ljubljenca temeljito pregleda in ugotovi morebitne druge zdravstvene težave ali tveganja za anestezijo. Veterinar vam bo tudi naročil, da ljubljenca pripeljite na tešče - v splošni anesteziji se namreč vse mišice sprostijo in pri polnem želodcu lahko žival bruha.

Potek sterilizacije

Na področju reza dlako pobrijejo in kožo razkužijo. Pri samicah rez naredijo na trebuhu in skozenj povlečejo maternico, jajcevode in jajčnike in jih odstranijo. Rano nato zašijejo in šive po 10-14 dneh odstranijo.

Potek kastracije

Rez pri samcih naredijo na modniku, izvlečejo moda s semenovodom in jih odstranijo. Rano zašijejo na enak način kot pri samici. Ko se žival prebudi iz splošne anestezije, ji namestijo ovratnik, da si ne liže rane in potrga šivov. Običajno gre lahko ljubljenec še isti dan po operaciji domov. Dan ali dva bo vaš kosmatinec najbrž bolj miren, bo več počival in spal, zato mu počitek omogočite na mirnem in čistem prostoru. Že po nekaj dneh pa bo ponovno pri sebi in se bo obnašal enako kot pred posegom.

RAZBIJAMO MITE:

Glede sterilizacije in kastracije se pri skrbnikih pogosto pojavljajo pomisleki, ki močno vplivajo na odločitev skrbnikov. Preberite si nekaj najpogostejših skrbi in razblinite še zadnje dvome, ki vas spremljajo na poti do odločitve za sterilizacijo ali kastracijo vašega ljubljenca.

"Moj ljubljenec se bo zredil in bo postal len."

Sicer je res, da imajo sterilizirani in kastrirani psi nekoliko spremenjen metabolizem, vendar ni razloga, da bi ob pravilno uravnoteženih obrokih pridobil na telesni teži. Če ga hranite prekomerno, se bo seveda zredil in postal len, vendar je to povezano z napačno prehrano in ne s sterilizacijo oziroma kastracijo. Vaš pes bo povsem normalno aktiven in se z njim brez težav udeležite tudi različnih pasjih športov (agility, rally obedience, ...). Pogosto pes doseže spolno zrelost in se po naravi nekoliko umiri. Ker pa čas spolne zrelosti sovpada s časom sterilizacije ali kastracije, ljudje pogosto po krivici tu najdejo vzrok za nekoliko bolj mirno vedenje njihovega ljubljenca.

"Bolje je, da ima psica pred sterilizacijo eno leglo oziroma eno gonitev."

Ne. To je napačno prepričanje. Reprodukcija je hormonski in kemični proces. Če imajo samice mladiče, le to ne izboljša njihovega zdravja. S stališča zdravstvenega varstva je ravno obratno. Sterilizacija bolj učinkovito zmanjša tveganje za pojav nekaterih obolenj (rak mlečne žleze), če je opravljena pred prvo gonitvijo.

"Samci nimajo mladičev, torej jih ni potrebno kastrirati."

Ni res. Samec se lahko pari večkrat in tako zaplodi še več samic. Posledično pride na svet več neželenih mladičev, namen kastracije pa ravno nasproten.

"Samec po kastraciji ne izgleda več enako."

Psi niso obremenjeni s svojim videzom po kastraciji, tako kot njihovi skrbniki. Če menite, da pes resnično potrebuje moda, zato da se ve, da je pes, potem se pri vašem veterinarju pozanimajte o možnosti posebnih vsadkov, ki dajejo modom enak videz kot pred kastracijo.

"Pes bo po kastraciji/sterilizaciji spremenil svoj karakter."

Ni res. Spremembe v vedenju, ki so lahko posledica kastracije, so zmanjšanje agresivnosti in manj markiranja z namenom označevanja teritorija. Pogosto je skrbnik tisti, ki se spremeni. Postane bolj zaščitniški in prijaznejši do svoje živali, bodisi zato, ker se mu operirana žival na nek način smili, ali ker mu žival ne povzroča toliko težav kot prej. Kastracija za psa pomeni manj stresa v času gonitve sosedovih psičk, saj nima več spolnega nagona, manj tuli, se manj potepa in je zato tudi v manjši nevarnosti avtomobilskih nesreč. Prav tako na karakter psa v večji meri vplivata dednost in okolje kot pa spolni hormoni.

"Moj pes ne bo več branil svojega ozemlja."

Ni res. Spolni hormoni ne določajo varovalnega nagona in vaš pes bo enako čuval vas in vaše imetje. Zaščitniška narava psa je odvisna od njegove genske dediščine in ne od njegovih spolnih hormonov. Psa za čuvaja izučite z redno vadbo, kar bo zaradi odsotnosti spolnih hormonov enostavneje. 

"Moj lovski pes ne bo več dober spremljevalec pri lovu."

Pravzaprav kastracija še izboljša koncentracijo lovskega psa, saj ga ne zmotijo več goneče se psice in se lahko osredotoči na lov. Tudi poslušnost in učljivost se izboljšata. Enako velja za lovske psice, ki zaradi gonitev sicer ne morejo z vami na lov.

"Ali ne gremo proti naravi? "

Ne! Naravna pravica samice, da se reproducira, je šibkejša od pravice potomcev, da jih ne ubijejo, ko jih na primer le nekaj dni stare vržejo v reko. To je samo eden od mnogih nečloveških in krutih načinov ubijanja neželenih živali. Človek se lahko razmnožuje, vendar se z uporabo kontracepcijskih sredstev lahko o potomcih zavestno odloča. Prav tako ženske nimajo toliko otrok, kot imajo rodovitnih let, niti se od njih to ne pričakuje. Naša dolžnost je, da kot ljudje pomagamo živalim in preprečimo nekontrolirano razmnoževanje.

"Ali bomo živali odvzeli 'spolno življenje'? "

Ne! Živali ne doživljajo spolnosti kot človeška bitja. Za živali je spolnost je le fizični proces razmnoževanja. Ker je prehranjevanje in pitje bistvenega pomena za posamezno preživetje, je parjenje bistveno za preživetje vrste. Za človeka ima spolnost namen sama po sebi, pri živalih pa gre samo za sprejetje drugega posameznika. Dokaz za to je, da živalska samica sprejema samca le kadar se goni. To pomeni, da ima njeno telo po spolnosti le hormonsko potrebo. Izven obdobja gonitve samca agresivno zavrača, kar pomeni, da samega parjenja ne povezuje z užitkom. Govorimo samo o hormonski potrebi. Tudi samci se približajo samici z namenom parjenja samo takrat, ko začutijo, da se le ta goni.

"Bi nam moralo biti žal, da bo naša žival operirana? "

Ne, ker ne glede na to, koliko ljubimo svoje ljubljenčke, jih ne smemo počlovečiti in se postavljati v njihov položaj. Ko veterinar predlaga kastracijo (za samca), moški lastnik pogosto zavzame obrambni odnos, kot da bi jo bil predlagal njemu osebno. To je normalna in logična reakcija, vendar je odločitev o sterilizaciji ali kastraciji živali za njihovo lastno dobro in za dobro lastnika.

"Kako sterilizacija / kastracija koristi neželenim potomcem."

Študije dokazujejo, da imajo pasja samica in vsi njeni potomci, med njenim reprodukcijskim ciklom v šestih letih, skupno več kot 6000 potomcev. Polovica jih že zgodaj pogine zaradi katere od bolezni, druge utopijo v rekah, jih zadušijo v plastičnih vrečah ali zabojnikih za smeti… Druga polovica je sistematično evtanazirana v zavetiščih ali pa doživi nesrečen konec na cesti. Od tistih, ki preživijo, ima le majhen del srečo, da jih posvojijo.

"Bi morali sterilizirati ali kastrirati psa, četudi je čistokrven? "

Devetdeset odstotkov vseh čistokrvnih psov se ne rodi s pomočjo pravih rejcev, temveč preko rejcev, ki za opravljanje tovrstne dejavnosti nimajo pravega znanja in pse razmnožujejo izključno iz finančne koristi. Ti psi prve tedne ali mesece preživijo brez prisotnosti veterinarjev ali ustrezne higiene, kar v mnogih primerih vodi do zgodnje smrti. Tisti, ki preživijo, pogosto živijo s kroničnimi zdravstvenimi težavami. Taki psi pa niso primerni za ohranjanje pasme. Zgovoren je podatek, da zaradi 'gospodinjske' reje čistokrvnih psov, vsako leto pogine na stotine živali.

"Kaj, če si ljudje želijo mladičev svojega psa ali mačke? "

Pasji in mačji mladič so krhka bitja, ki so nebogljena in navdihujejo sočutje. Če želite to doživeti doma in učiti svoje otroke spoštovanja drugih živih bitij, ni potrebno, da ima vaš pes mladičke (ali vaša mačka mlade mucke). Pokličete lahko katero koli zavetišče za zaščito živali. Velikokrat so v oskrbi zavetišč samice, ki so breje ali pa že imajo novorojenčka, do posvojitve jih lahko obiskujete. To bi bila dvojno koristna izkušnja: skrb za novo življenje in velikodušnost do zapuščenih živali.

Noben mladič ne bo od nobene živali njen dvojnik. Najbolje je, da si vašega ljubljenca po njegovi smrti zapomnite kot edinstveno in nenadomestljivo bitje. In ko so okoliščine primerne za vas, da sprejmete drugo, od izmed tisočih čakajočih živali. Ljudje vedno pravijo, da prevzamejo odgovornost za mlade. To je morda res, toda najslabši del pride kasneje: če ima samica mlade le dvakrat v svojem življenju, v celoti dvanajst mačk za mačko in dvajset psičkov za psa in upoštevamo, da je polovica samic in se bodo razmnoževale v enakem razmerju s sto odstotki preživelih potomcev. V petih letih se teoretično tako lahko rodi preko tristo tisoč živali, od katerih bo največji del na koncu umrl zapuščen. Drugi bodo zastrupljeni, pohabljeni ali preganjeni. Za vse to pa bo odgovoren začetni lastnik.