Psi so mojstri v iskanju »prepovedanih« prigrizkov. Torbica, nočna omarica ali mizica v dnevni sobi so zanje pogosto prava zakladnica. Med stvarmi, ki se tam znajdejo, pa je ena posebej nevarna – žvečilni gumi. Če ga pes poje, je lahko ogroženo njegovo življenje, zato je hitra in pravilna reakcija ključnega pomena.

Zakaj je žvečilni gumi za pse tako nevaren?

Največje tveganje predstavlja ksilitol, umetno sladilo, ki se pogosto uporablja v žvečilnih gumijih brez sladkorja, pastilah, zobnih pastah, vitaminskih dodatkih in dietnih izdelkih. Čeprav je za ljudi varen, je za pse izjemno strupen.

Pri psu ksilitol povzroči nenaden in močan padec krvnega sladkorja (hipoglikemijo), v hujših primerih pa tudi akutno odpoved jeter. Nevarnost je v tem, da je že zelo majhna količina lahko usodna – približno 0,05 g ksilitola na kilogram telesne teže. To pomeni, da lahko že en sam kos žvečilnega gumija resno ogrozi manjšega psa.

Znaki zastrupitve, na katere morate biti pozorni

Simptomi se lahko pojavijo zelo hitro, pogosto že 10 do 30 minut po zaužitju, včasih pa tudi nekoliko kasneje. Med najpogostejšimi znaki so:

• nenadna šibkost ali apatija,
• tresenje, nestabilna hoja,
• bruhanje,
• zmedenost,
• krči,
• izguba zavesti.

Pri odpovedi jeter se lahko pojavijo tudi rumenkaste dlesni ali beločnice, temen urin in huda izčrpanost. V takih primerih gre za življenjsko ogrožajoče stanje.

Kaj storiti takoj, ko posumite, da je pes pojedel žvečilni gumi?

Najpomembnejše pravilo je: ne čakajte. Najprej poskusite ugotoviti, ali žvečilni gumi vsebuje ksilitol. Če je naveden na embalaži (lahko tudi kot E967 ali »brez sladkorja«), takoj pokličite veterinarja ali dežurno veterinarsko ambulanto – tudi če pes še nima nobenih simptomov. Če embalaže nimate ali sestavin ne morete preveriti, ravnajte, kot da ksilitol vsebuje. Previdnost v tem primeru lahko reši življenje.

Pomembno je tudi:

• da ne poskušate sami povzročiti bruhanja, razen če vam to izrecno svetuje veterinar,
• da si zapišete, koliko žvečilnega gumija je pes pojedel, kdaj se je to zgodilo in koliko pes tehta, saj bodo te informacije veterinarju zelo pomagale pri oceni tveganja.

Kaj pa, če žvečilni gumi ne vsebuje ksilitola?

Če gre za navaden žvečilni gumi brez umetnih sladil, je tveganje za zastrupitev manjše, vendar nevarnosti še vedno ni mogoče povsem izključiti. Žvečilni gumi se v prebavilih ne razgradi in lahko:

• povzroči zamašitev prebavil, zlasti pri manjših psih,
• izzove bruhanje ali drisko,
• draži želodec in črevesje.

V takem primeru psa naslednjih 24 do 48 ur pozorno opazujte. Poskrbite, da ima na voljo svežo vodo in lahko prebavljivo hrano. Če začne pogosto bruhati, ima napet ali boleč trebuh, postane apatičen ali preneha jesti, je obisk veterinarja nujen.

Kako preprečiti, da bi se to sploh zgodilo?

Najboljša zaščita je preventiva. Žvečilne gumije in druge izdelke brez sladkorja hranite izven dosega psa – tudi torbice, žepi plaščev in nizke mizice niso varni. Vedno preverjajte sestavine izdelkov za ljudi, saj se ksilitol danes pojavlja na presenetljivo veliko mestih.

Če imate psa, ki rad grize in pobira predmete, mu ponudite primerne pasje žvečilke in igrače, s katerimi bo zadovoljil svojo potrebo po grizenju na varen način.

Žvečilni gumi se morda zdi povsem nedolžna stvar, a za psa je lahko zelo nevaren. Če obstaja najmanjši sum, da je pes zaužil žvečilni gumi s ksilitolom, je hitra veterinarska pomoč ključna. Pri zastrupitvah šteje vsaka minuta. Pravočasna reakcija lahko pomeni razliko med hitrim okrevanjem in hudimi posledicami.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: Dreamstime