Finski špic je živahen, inteligenten in radoveden pes, ki ga prepoznamo po značilnem lisičjem videzu, pokončnih ušesih in košatem repu. Posebej znan je po svojem značilnem laježu, ki je bil nekoč pomemben del njegovega lovskega dela. Do svoje družine je zvest in navezan, do tujcev nekoliko zadržan, zaradi svoje samostojnosti in energije pa potrebuje doslednega skrbnika, dovolj gibanja ter veliko miselne zaposlitve.

Glavne značilnosti pasme:

• Poreklo: Finski špic izvira iz Finske, kjer so ga skozi stoletja uporabljali predvsem kot lovskega psa. Pri lovu je iskal ptice in drugo divjad, nato pa z značilnim laježem opozarjal lovca na njihovo lokacijo. Pri svojem delu je moral biti samostojen, vztrajen in pozoren na dogajanje v okolici. Danes je priljubljen predvsem kot družinski spremljevalec, na Finskem pa predstavlja tudi pomemben del kulturne dediščine.
• Karakter: Finski špic je vesel, živahen, inteligenten in zvest pes. S svojo družino se močno poveže, do neznanih ljudi pa je lahko nekoliko previden. Ker je bil vzrejen za samostojno delo pri lovu, ima precej izrazito lastno voljo in ne potrebuje nenehnega usmerjanja. Je radoveden, pozoren in hitro opazi zanimive zvoke ali premike v okolici. Zaradi svoje živahnosti in budnosti je primeren predvsem za aktivne posameznike in družine.
• Ujemanje z drugimi živalmi: Ob zgodnji in ustrezni socializaciji se lahko dobro razume z drugimi psi. Zaradi močnega lovskega nagona pa lahko preganja manjše živali, kot so mačke, zajci in glodavci. Pri sobivanju z drugimi živalmi je zato pomembno postopno navajanje ter primeren nadzor.
• Sobivanje z otroki: Finski špic je lahko prijazen, igriv in družaben družinski pes, ki uživa v aktivnosti z otroki. Dobro se znajde v družinah, kjer je veliko igre in preživljanja časa na prostem. Otroci se morajo naučiti spoštljivega ravnanja s psom, predvsem pri mlajših otrocih pa je priporočljiv nadzor odraslih.
• Dlaka in nega: Ima gosto dvojno dlako, sestavljeno iz mehke podlanke in ravne, nekoliko daljše krovne dlake. Najpogosteje je zlato-rdeče do rdečkasto rjave barve, pri čemer so lahko prsni koš in spodnji deli telesa nekoliko svetlejši. Njegov kožuh ga dobro ščiti pred mrazom. Nega ni posebej zahtevna, vendar je predvsem v času menjavanja dlake potrebno redno krtačenje, saj takrat izpada precej več dlake.
• Zdravje: Finski špic velja za razmeroma zdravo in odporno pasmo. Kljub temu se lahko pojavijo nekatere dedne zdravstvene težave, med drugim očesne bolezni in težave s sklepi. Pri izbiri mladiča je zato pomembna odgovorna vzreja, priporočljivi pa so tudi redni veterinarski pregledi. K njegovemu zdravju pomembno prispevajo kakovostna prehrana, primerna telesna aktivnost in vzdrževanje zdrave telesne teže.
• Vzgoja: Finski špic je inteligenten in se lahko hitro uči, vendar je zaradi svoje samostojnosti lahko tudi precej trmast. Najbolj učinkovita je mirna, potrpežljiva in dosledna vzgoja, ki temelji na pozitivni motivaciji, pohvali in nagrajevanju. Zgodnja socializacija mu pomaga pri navajanju na različne ljudi, živali in okolja. Posebno pozornost je treba nameniti učenju umirjenega vedenja ter nadzorovanju lajanja, saj je glasno oglašanje eden njegovih najbolj značilnih naravnih vedenjskih vzorcev.
• Potrebe po aktivnostih: Gre za energično pasmo, ki potrebuje vsakodnevno gibanje, igro in miselno zaposlitev. Uživa v dolgih sprehodih, raziskovanju narave, vohanju in dejavnostih, pri katerih lahko uporablja svoje naravne sposobnosti. Samo telesna aktivnost mu ne bo vedno zadostovala, saj potrebuje tudi miselne izzive. Če se dolgočasi, lahko začne pretirano lajati ali si poišče lastno, pogosto neželeno zaposlitev.
• Primeren bivalni prostor: Finski špic se lahko prilagodi tudi življenju v stanovanju, če ima vsak dan dovolj gibanja, igre in drugih aktivnosti. Pri življenju v večstanovanjski stavbi je treba upoštevati njegovo izrazito nagnjenost k lajanju, ki je lahko za okolico moteča. Dobro se počuti tudi v hiši z varno ograjenim vrtom, vendar vrt ne sme nadomestiti sprehodov, druženja in miselne zaposlitve.
• Posebnost pasme: Najbolj prepoznavna posebnost finskega špica je njegov značilni lajež, s katerim je pri lovu lovcu sporočal, kje se nahaja plen. Pri tem lahko dolgo in vztrajno opozarja na prisotnost divjadi. Poleg glasnega oglašanja ga odlikuje tudi značilen lisičji videz s pokončnimi ušesi in košatim repom, zavitim čez hrbet.

Fotografija: DepositPhotos