Ste vedeli, da se številne bolezni pri psih prenašajo iz generacije v generacijo – tako kot pri ljudeh? Govorimo o genetskih boleznih, ki nastanejo zaradi sprememb v dednem zapisu psa. Te spremembe (mutacije) lahko prizadenejo en sam gen ali več genov hkrati, včasih pa celo cel kromosom. Takšne bolezni se pogosto prenašajo iz staršev na potomce, včasih pa nastanejo povsem na novo že v zgodnjem razvoju mladiča.

Zakaj je znanje o genetiki tako pomembno?

Pri psih so danes znane že stotine različnih dednih bolezni, mnoge pa so značilne za določene pasme. Zato je poznavanje genetike ključno – tako za vzreditelje kot tudi za skrbnike. Genetski testi namreč lahko razkrijejo, ali pes bolezen nosi, bo zbolel ali pa je popolnoma zdrav. To je neprecenljiva informacija, še posebej pri vzreji, saj premišljeno parjenje preprečuje širjenje bolezni v naslednje generacije.

Monogenske in poligenske bolezni

Najbolj poznane so monogenske bolezni, kjer gre za okvaro enega samega gena. Dedovanje je tu preprostejše, zato obstajajo zanesljivi genetski testi. Bolj zapletene so poligenske bolezni, kjer je vpletenih več genov in pomembno vlogo igrajo tudi okolje, prehrana in življenjski slog psa. Takšne bolezni je težje napovedati, saj genetika ni edini dejavnik.

Kateri deli telesa so najpogosteje prizadeti?

Genetske bolezni lahko prizadenejo praktično vse organe – srce, ledvice, oči, mišice, živčevje in kožo. Med najbolj raziskane spadajo očesne bolezni, pri katerih je zanimivo to, da lahko ista bolezen v različnih pasmah nastane zaradi povsem različnih mutacij. Zato je pomembno, da je testiranje vedno prilagojeno konkretni pasmi psa.

Ko geni vplivajo tudi na zdravila

Morda niste vedeli, a genetika vpliva tudi na to, kako pes reagira na zdravila. Eden najbolj znanih primerov je gen MDR1 – pri psih z okvaro tega gena lahko običajni odmerki določenih zdravil povzročijo hude stranske učinke ali celo zastrupitev. Na srečo obstaja enostaven test, s katerim lahko veterinar pravočasno prilagodi zdravljenje.

Genetske bolezni po pasmah

Nemški ovčar

• Degenerativna mielopatija (DM): napredujoča bolezen hrbtenjače, ki povzroča šibkost in ohromelost zadnjih nog.
• Displazija kolkov in komolcev: dedna motnja razvoja sklepov, ki vodi v artritis.
• Eksokrina insuficienca trebušne slinavke (EPI): pes ne proizvaja dovolj encimov za prebavo hrane.

Labrador prinašalec

• Progresivna atrofija mrežnice (PRA): očesna bolezen, ki vodi v slepoto.
• Kolčna displazija: pogosta pri velikih pasmah, povzroča težave pri gibanju.
• EIC (Exercise Induced Collapse): pri večjih naporih lahko pride do nenadnega kolapsa.

Pritlikavi pudelj

• Von Willebrandova bolezen (vWD): motnja strjevanja krvi.
• Progresivna atrofija mrežnice (PRA): zelo pogosta pri tej pasmi.
• Epilepsija: pogosto dedna, kaže se kot ponavljajoči epileptični napadi.

Preventiva je ključna

Večine genetskih bolezni danes še ni mogoče pozdraviti, saj genske terapije pri psih niso rutinska praksa. A dobra novica je, da lahko z genetskim testiranjem bolezen pravočasno odkrijemo ali se ji celo izognemo. Za pasje skrbnike to pomeni boljše razumevanje svojega ljubljenčka, za vzreditelje pa veliko odgovornost – saj s pravilnim parjenjem lahko preprečijo širjenje bolezni in prispevajo k bolj zdravim pasmam.

Če razmišljate o nakupu ali vzreji psa, povprašajte po genetskih testih staršev in mladičev. Gre za majhen korak, ki pa lahko vašemu kosmatincu prinese veliko bolj zdravo in srečno življenje.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: Dreamstime