19.11.2026

Genetsko spremenjeni psi za vojsko? Američani razvijajo pse prihodnosti

Ko pomislimo na psa, si večina med nami predstavlja kosmatega prijatelja, ki nas pričaka pri vratih, z nami hodi na sprehode in se razveseli vsakega priboljška. Ameriško podjetje pa na psa gleda nekoliko drugače – kot na izjemno sposobnega delovnega partnerja, ki bi ga bilo mogoče s pomočjo genetike narediti še bolj zdravega, vzdržljivega in učinkovitega. In prav tu se začne zgodba, ob kateri se marsikateremu ljubitelju psov porodi precej vprašanj.

 

Pes, ki bi ga »izboljšali« z genetiko

V ZDA razvijajo projekt Warhound, katerega cilj je ustvariti novo generacijo delovnih psov za vojsko, policijo, reševalce in druge službe. Psi naj bi bili namenjeni predvsem nalogam, kot so iskanje ljudi in predmetov, odkrivanje eksploziva ter drugim zahtevnim opravilom, pri katerih so njihove naravne sposobnosti še vedno izjemno pomembne.

 

Načrt vključuje kloniranje izbranih vrhunskih delovnih psov in gensko urejanje. S tem bi želeli zmanjšati nekatere zdravstvene težave in ustvariti bolj zdrave, vzdržljive in dolgožive pse. Razmišljajo tudi o izboljšanju sposobnosti, kot sta voh in sluh.

 

Za osnovo naj bi bili zanimivi predvsem nemški in belgijski ovčarji ter drugi uspešni delovni psi.

 

Prvi mladiči naj bi prišli že prihodnje leto

Projekt ni več zgolj ideja. Po navedbah podjetja so že začeli priprave na prvi krog kloniranja in genske raziskave, prvi mladiči pa naj bi se skotili v začetku leta 2027. Do dejanskega dela v službah bi seveda minilo še precej časa, saj bi morali pse najprej vzgojiti, socializirati in izšolati. Pomembno pa je: takšni psi za zdaj še ne obstajajo. Gre za razvojni projekt in napovedi podjetja, ne za že dokazano novo pasmo.

 

Toda ali si res želimo »boljšega« psa?

Kot ljubitelji psov smo vajeni občudovati njihove sposobnosti. Neverjeten voh, sluh, inteligenca in pripravljenost sodelovati s človekom so nekaj, kar nas pri psih navdušuje že stoletja. Zato je ideja o psu, ki bi ga človek načrtno gensko spreminjal za svoje potrebe, nekoliko težje prebavljiva.

 

Če bi lahko z genskim urejanjem preprečili hude dedne bolezni in psom omogočili bolj zdravo življenje, bi bilo to seveda nekaj povsem drugega. Toda kaj se zgodi, ko želimo psa spremeniti zato, da bi bil hitrejši, vzdržljivejši, imel boljši voh ali bil še bolj učinkovit pri nevarnih nalogah?

 

Kje je meja med zdravljenjem in »izboljševanjem« živali? In predvsem – ali ustvarjamo boljšega psa ali samo psa, ki je bolj uporaben za človeka?

 

Na odgovore bomo morali še počakati. Prvi mladiči naj bi na svet prišli prihodnje leto, zato bo zanimivo spremljati, kam bo ta nenavadni projekt dejansko pripeljal. Za zdaj pa ostaja občutek, da pri vsem tehnološkem napredku ne smemo pozabiti na nekaj zelo preprostega: pes ni stroj.

 

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija je simbolična: DepositPhotos

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.