Ko mu lahko hitra reakcija reši življenje!

Vreznine, piki žuželk, zastrupitve, pregretje, opekline, zlomi, udarec avtomobila, ugrizi... Vse to so nevarnosti, katerim je izpostavljen naš pes. Pri vsaki poškodbi ali bolezni je psa treba peljati k veterinarju, vendar pa mu s hitro pomočjo lahko rešimo življenje. Zato je zelo dobro, da skrbniki obvladamo osnovne veščine prve pomoči. Še bolj pomembno pa je, da ob nesreči ostanemo mirni in smo pripravljeni na karkoli, saj je lahko poškodovan pes (tudi naš) zaradi bolečine precej nepredvidljiv.

 

Osnovno znanje prve pomoči poškodovanemu ali bolnemu psu obsega podobna znanja kot pri prvi pomoči za ljudi. Ker pa nam psi ne znajo povedati, kako se počutijo in kje jih boli, je še toliko bolj pomembno, da prepoznamo nekatere očitne znake. Pri poškodbah velja pravilo, da jih je boljše preprečevati, kot zdraviti. Psu na primer ne pustimo, da brska po smeteh, saj se lahko z gnijočo hrano zastrupi. Pazljivi moramo biti tudi na sprehodih in cvetočih travnikih, kjer so čebele ali kače. Psi lahko pojedo ali popijejo strup (pogosti so strupi za zajedavce), kar je zanje lahko tudi usodno. Manj nevarni, a zelo boleči, so zlomi kosti, zaradi človeške neumnosti pa pride tudi nevarnega pregretja (sploh, če psa poleti pustimo v avtomobilu).

 

Zaradi številnih morebitnih nesreč je prav, da imamo pasji skrbniki vedno pripravljen komplet prve pomoči za psa, ki naj vsebuje sterilne obveze, gaze in bombažne krpice, samolepilni trak, triodstotni vodikov peroksid (za čiščenje in dezinfekcijo manjših ran), rektalni toplomer, pinceto in škarjice, 100-miligramski aspirin (vedno ga raztopimo v  vodi), nagobčnik… Ko pa se moramo na hitro znajti, nam lahko pomagajo stvari okrog nas (palice in deske za imobilizacijo zlomljenih kosti, plašč ali brisača za nosila...).

 

Poleg kompleta prve pomoči je dobro, da imamo vedno s sabo tudi pomembnejše telefonske številke (našega veterinarja, najbližje veterinarske klinike), seznam morebitnih zdravil, ki jih dajemo psu in knjižico cepljenj.

 

Pomaga nam znanje

 

Pri prepoznavanju bolezenskih znakov moramo najprej vedeti, kakšne so normalne vrednosti vitalnih življenjskih funkcij. Normalna pasja temperatura je med 38 in 39° Celzija, merimo pa jo v zadnjiku. Velik razpon ima pasji srčni utrip, saj je normalen med 60 in 160 udarci na minuto (pri mladičih 220 udarcev). Pes pa normalno diha, kadar naredi od deset do 30 vdihov v minuti.

 

Veterinarji kot prijatelji

 

Pri vsaki pasji bolezni ali poškodbi je veterinar naš najboljši prijatelj. Tudi, če sami obvladamo prvo pomoč (v nasprotnem primeru je boljše, da se sploh ne lotimo pomagati, saj lahko naredimo še več škode!), moramo psa namreč vedno čim prej odpeljati na pregled k strokovnjakom. Pasje življenje pa vedno lahko rešimo le s hitrim in razumskim ukrepanjem.

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.