Italia Bella in njeni okusi

Naša zahodna soseda je šarmantna država, ki se razprostira na Apeninskem polotoku. Zaznamuje jo bogata in razgibana pokrajina, na severu s čudovitimi gorami, ki preidejo v Padsko nižino, ki se potem zopet okrasi z Apenini, na jugu pa obda s prelepimi plažami. Italija je dežela prefinjenega sloga. Na ulicah italijanskih mest lahko doživimo modo "v živo". Neskončni je njen seznam znamenitosti, ki segajo daleč v čase rimskega imperija. Na Unescovem seznamu svetovne dediščine je skoraj 50 območij, zaradi številnih dragocenih kulturnih spomenikov je Italija prav posebna dežela. Prebivalci so gostoljubni in prijazni ljudje, radi se družijo, še prav posebno ob odlični hrani in izbranih vinih. Iz Italije izhaja tudi 12 pasem psom.

 

Furlanija – Julijska krajina

Nam najbližja italijanska regija ponuja raznovrstno pokrajino. Od Jadranske obale na jugu čez plodne planjave proti goratemu severu. Ta raznolikost pa ni samo njena geografska značilnost, ampak se odraža tudi v arhitekturi, etnologiji in na drugih področjih. Na jugu pokrajine, blizu slovenske meje, leži znamenita vas San Daniele, od koder prihaja svetovno znani in eden najboljših pršutov. Beseda pršut izvira iz latinske besede perexsuctum, ki pomeni izsušen. Med svetovno znane okuse, poleg izvrstnega pršuta, spada tudi vino iz odličnega vinorodnega območja Collia.

 

Benečija

Benečija je pokrajina med delto rek Pad in Dolomiti, z veliko kulturno zgodovinskih znamenitosti, katerih najbolj poznane so zagotovo Benetke, pa Verona, Padova, dolina rekel Brente … Ta pokrajina je med obiskovalci poznana tudi po številnih zabaviščnih parkih, ki ležijo ob največjem italijanskem jezeru Lago di Garda.

Vsem dobro znana jed je »rizi-bizi«, to je preprosta jed iz kuhanega riža z grahom, ki je doma prav tu, v Benečiji. Dandanes jo kuharski mojstri pripravljajo na tisoč in en način. Iz Benečije izhaja tudi karpačo, prvič pripravljen iz surovih tanko narezanih ribjih filejev, začinjenih z oljčnim oljem in soljo. Jed je ime dobila po slikarju Carpaccio-u, saj so jo takrat, ob njegovi razstavi, prvič ponudili. Tudi karpačo se dandanes pripravlja iz različnih osnov, lahko je ribji, mesni ali zelenjavni.

V Benečiji je doma tudi Prosecco, svetovno znana peneča uspešnica. Severno od Verone pa ima dom, pravijo, najbolj dolgoživo in močno rdeče vino na svetu, Vino Amarone.

 

Emilija Romanja

Dežela, ki se razteza med delto reke Pad, obalo Jadranskega morja in Apenini. Pokrajina, kjer si narava in razvoj segata iz roke v roko. Dežela neskončnih peščenih plaž Riminija, mozaikov Ravene in lepot Modene. Lahko bi jo poimenovali tudi kulinarična velesila, neprecenljiva kulinarična dediščina je znana po vsem svetu, v njenih okusih se uživa po vsem svetu. Tu so doma omaka bolognese, mortadela, balzamični kis, parmezan, parmski pršuti, različna vina, testenine različnih oblik. Najboljši balzamični kisi se starajo tudi 25 let. V receptu za (originalno) mortadelo je tudi oslovo meso. Značilne testenine so cappeleti, to so s parmezanom polnjeni tortelini.

 

Lombardija

Lombardija je najbogatejša in najbolj razvita regija v Italiji, ki se deli na Padsko nižino in gričevnato območje ob jezerih Varese, Iseo, Como, Garda in Maggiore. Pokrajina se ponaša z modno prestolnico Milano in naravnimi znamenitostmi alpskih dolin. Na poljih okrog milanskega letališča so riževa polja, kjer pridelujejo predvsem sorti arborio in carnerolli, primerni za rižote. Tako so tudi tipične jedi iz te pokrajine predvsem rižote, najbolj znana je rižota po milansko, ki ji barvo daje žafran, seveda pa v njej ne manjka parmezan. Tradicija prazničnih kolačev se prepozna v panetonih, najbolj znani so božični s kandiranim sadjem in/ali z rozinami.

 

Piemonte

Dežela, ki se razteza ob vznožju gora (ai piedi dell monte) − Piemonte, preseneti s kraljevim mestom Torinom ter obilico drugih zanimivih krajev in pokrajin.

Zanimiva in značilna jed je juha, ki se imenuje "Bagna cauda« (vroča kopel). Pripravi se iz svežega česna, inčunov, razne mešane zelenjave, oljčnega olja in masla. Postreže se s posušenim kruhom. In najbolj zanimivo – postreže se s svežimi špraglji, ki hkrati služijo kot pribor (namesto vilice oziroma žlice).

 

Toskana

Zibelka italijanskega jezika, književnosti in renesanse je ena najbolj zanimivih pokrajin Italije. Toskano zaznamujejo zeleni griči z nasadi oljk, vinske trte, kamnite hiše in vile, z obzidji obdana mesta, bogate vinske kleti, vrhunska kulinarika, vina Chianti, Brunello, Vernazza, usnjeni izdelki in ročne obrti.

Pravijo ji tudi kraljica italijanskih regij. Pravzaprav v vsaki  gostilnici ali baru postrežejo s krostini, to so popečeni kruhki z namazom iz piščančjih jeter. Na jedilnih listih je tudi jed, poimenovana "papa al pomodoro", to je pravzaprav ragu iz koščkov paradižnika, nanešen na popečen kruh, ki je bil premazan s česnom. Nikakor ne gre pozabiti florentinskega bifteka, pravi je samo tisti "T-bone steak", ki je pečen na žaru.

 

Ligurija

Obris Ligurije spominja na slavolok, saj se dežela na eni strani odpira proti Tirenskemu morju, na drugih dveh pa proti Alpam in Apeninom. Ligurijska obala je razdeljena na dva dela: obalo Ponente med Ventimiglio in Genovo ter obalo Levante med Genovo in La Spezio. Del slednje je poznan kot “Cinque Terre” oziroma “Pet dežel”.

Tu poskusimo znameniti kruh s številnimi dodatki začimb in/ali zelišč, imenovan focaccia. Iz Genove pa izhaja "pesto genovese", omaka iz bazilike, pinjol in oljčnega olja.

 

Umbrija

V osrčju Italije, odrezana od morja, leži Umbrija. Dežela je znana kot zeleno in mistično srce Italije. Poleg naravne je pomembna tudi kulturna dediščina v Perugi, Gubbiu, Orvietu in Assisiju. Prav Assisi je dal Umbriji posebno mistično podobo, saj so tam živeli in delovali sv. Frančišek, sv. Benedikt in sv. Klara. To je dežela tartufov, divjačine in odličnega vina.

 

Lacij

Star pregovor pravi, da vse poti vodijo v Rim, večno mesto. Lacij pa ni le Rim, je še mnogo več. Bil je in je večni navdih slikarjem, literatom, glasbenikom, arhitektom …

Poleg bolonjske in milanske omake je ena izmed pomembnih italijanski omak tudi amatričanska. S strani italijanske vlade je zaščitena kot tradicionalni živilski izdelek te pokrajine. Izhaja iz mesta Amatrice. Kot zanimivost zapišemo, da je ta kraj pred leti popolnoma uničil potres. Kuharji po vsem svetu so takrat solidarnostno zbirali denar za popotresno obnovo prav s pašto po amatričansko.

 

Kampanija, Apulija

Čar antike in prijazna pokrajina, ki utripa v duhu običajev in tradicij, ki ostajajo še danes žive in se mešajo z modernimi časi.

Kampanija je dežela, kjer diši po baziliki in rožmarinu. Tu poskusimo špagete s školjkami, vongolami, ali razvajamo brbončice z ocvrtimi jajčevci pod svežo mocarelo, vse skupaj začinjeno, seveda, z oljčnim oljem ter bogato okrašeno z baziliko. Tudi solata caprese je doma prav tu, kjer rastejo najbolj sladki paradižniki - oljčno olje, bazilika in mocarela, in to je to.

Vsaka »iti jest« izkušnja v Apuliji je prvovrstna kulinarična izkušnja. V starem mestnem jedru na najbolj ozki uličici je prav mogoče srečati tudi prijazno nono, ki pred pragom svojega domovanja izdeluje tipične durum testenine, ki se imenujejo »ušeska (it. orecchiette)«. In nona ne bi bila nona, če nam ne bi kar tako pripravila še krožnik pašte s paradižnikom in baziliko.

 

Kalabrija

Na prstni konici italijanskega škornja leži ta slikovita pokrajina z bogato starogrško preteklostjo, ki jo »objemata« Tirensko in Jonsko morje z majhnimi, s skoraj zasanjanimi zalivi in neokrnjeno naravo. Jonsko obalo zaradi obilnega spomladanskega cvetenja imenujejo tudi jasminova obala, medtem ko se Tirenska zaradi svojega prelepega barvnega odseva ob sončnem zahodu imenuje tudi „vijoličasta obala”. To je dežela agrumov, fig, oljčnih olj in gob. Tipična jed juga Italije je frtalja, tukaj se pripravlja z bučkami in bezgovimi cvetovi. Izmed sladic velja omeniti tartufo, to je mešanica različnih sladoledov z dodanimi tartufi in mandlji, obogateno z orehovo kremo in posuto s kakavom v prahu.

 

Sicilija

Sicilija je največji sredozemski otok in verjetno pokrajina, ki je v Italiji še vedno najbolj vezana na tradicijo in običaje. Mila klima vse leto privabi veliko turistov na ogled mnogih naravnih in kulturnih spomenikov. Sicilija je poznana po največjem evropskem ognjeniku–Etni ali, kot mu domačini pravijo, Mongibello, ki je tisočletja oblikoval življenje na otoku in je glavni razlog, da je Sicilija mati mnogih znanih grških bajk.

Pica je jed, ki izhaja iz neapeljskih ulic in so jo uživali najrevnejši prebivalci, bila je hrana revnih. Dandanes je pica svetovni kulinarični fenomen. Priprava pice na neapeljski način je na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine. Združenje neapeljskih picopekov je določilo zelo posebne smernice za avtentičnost neapeljske pice, vključno z obveznimi sestavinami in tehniko peke. Zasluge za svoj sloves dolguje neapeljskemu picopeku Raffale-u Espositu, ki je leta 1889 v čast italijanske kraljice Margherite Savojske pripravil tri različice: mastunicolo, marinaro ter pico s paradižnikom, mocarelo in baziliko. Navdih za to je dobil iz barv zastave tedanje mlade Kraljevine Italije. Prav ta, zadnja, je bila kraljici najbolj všeč, po legendi naj bi zato po njej dobila ime.

Še ena posebna jed je značilna in se imenuje »arancine«. Ne gre za pomaranče, ampak za rižoto z žafranom, ki jo potem, ko je skuhana, povaljajo v drobtinicah in ocvrejo. Zanimiva jed, ki tudi izhaja »z ulice«, od revnega prebivalstva, je »pasta con sarde«. V vodi namočen star kruh se zmečka z očiščenimi sardinami, doda olje in speče.

 

Italijani radi dobro jedo (in popijejo), zelo radi se družijo, in zelo radi imajo pse. Psi veljajo za pomemben del mnogih italijanskih gospodinjstev in so obravnavani kot ljubljeni družinski člani. Prav v Italiji so psi večinoma dobrodošli v lokalih, trgovinah, nikjer ne vidimo toliko kužkov na mestnih sprehodih ali ob kavici ali kozarcu vina na večernem druženju. Italija ima zares zelo razvito kulturo druženja na prostem, v parkih, na trgih in v kavarnah. Psi spremljajo lastnike praktično na vsakem koraku, vez med lastniki in skupnostjo je bogata. Italijani cenijo druženje in zvestobo, ki se vzpostavi med njimi, saj psi dajejo brezpogojno ljubezen in veljajo za zveste spremljevalce, ki svojim lastnikom prinašajo veselje in čustveno podporo.

 

Italijani na splošno dajejo prednost močnim družinskim vrednotam in vključitev psa kot družinskega člana je običajna praksa. Psi so pogosto vključeni v družinske dejavnosti in praznovanja, otroke pa učijo spoštovati in skrbeti za živali.

 

Številna mesta v Italiji imajo psom prijazno okolje s prijaznimi parki, plažami in zunanjimi prostori. To spodbuja lastnike psov, da preživijo kakovosten čas s svojimi ljubljenčki, in spodbuja občutek skupnosti med ljubitelji psov.

 

Mali italijanski hrt je avtohtona italijanska pasma in predstavnik ene najstarejših pasem hrtov, ki naj bi obstajala že pred 6000 leti. V Evropo je bil prinesen v dobi Feničanov. Gre za sramežljivega, plašnega psa, občutljive narave, ki ga danes pogosto srečujemo kot družinskega psa. Eleganten spremljevalec elegantnih gospa na vsakodnevnih sprehodih.

 

Jasmina Feguš

Turistična agencija Kompas

Fotografija: Dreamstime

 

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.