Pes moj prijatelj in Lidl Slovenija v sklopu projektov Koraki za tačke in Srce za tačke tudi letos ozaveščata in pomagata društvom za zaščito živali, hkrati pa spodbujata k posvajanju živali iz zavetišč. Letos smo za vse vas pripravili prav poseben natečaj, v katerem iščemo "zgodbe iz prve tačke". Sodelujete lahko tudi vi - vse podrobnosti najdete na tej povezavi.

Predstavljamo zadnjo nagrajeno zgodbo iz prve tačke, ki nam jo je poslala bralka Tinkara iz Cerkelj na Gorenjskem.

Kmalu bo eno leto, od kar sem ponosna lastnica dveh mačjih tačk. To je bila do sedaj ena najboljših (večjih) odločitev, ki sem jih sprejela.

Oba mucka sem posvojila v Društvu za zaščito živali Kranj, pri čudoviti začasni skrbnici. 

Najstarejši je muc Flin. Pri njemu sem takoj opazila njegovo živahnost, nagajivost in neskončno ljubezen. Takoj sem vedela, da je to to! In tudi, ko sva prišla v nov dom ni bilo nič drugače.

Ob večerih, ko je bil čas za umivanje zob je rad skočil na hrbet in te opazoval. Po končanem umivanju, si ga pa moral prinesti na hrbtu v svojo posteljico. Nikoli ne bom pozabila tega.

S časom sem pa opazila, da je gospodu kdaj pa kdaj dolgčas. Pa ne, da bi se premalo ukvarjala z njim. Igre mu nikoli ni primanjkovalo. Potreboval je mačjo ljubezen in pravo mačjo igro. Takrat sem pa naletela na sliko čudovite mucke Katke s tremi tačkami. Njeno nežnost in ljubeznivost si lahko zaznal čez sliko. Spet sem dobila tisti znani občutek, da je to to! Ni bilo dolgo, ko je že bila na poti v nov dom. 

Katka nima desne sprednje tačke. Rojena je bila z mrtvo, za amputacijo pa so se odločili, ker ji je bila v samo breme. No, Katka ni nič manj spretna in pogumna od Flina. Ravno nasprotno! Po hodnikih divja in skače kar se da hitro. 

Največji zalogaj mi je pa bilo njuno prvo spoznavanje. Ni manjkalo pihanja, praskanja in čudnih mačjih zvokov. Trudila sem se, da bi bilo čim manj stresno, pa vendar le so mački teritorialna bitja in nagonsko branijo svoje ozemlje. Vredno je bilo vsake minute truda, vsake ure igranja in vsakega tedna počasnega napredka. Po pol leta sta mucka nerazdružljiva in pa tudi jaz si ne predstavljam življenja brez njih. Zanimivo mi je to, da tako hitro lahko življenje postane drugačna realnost in se prejšnjega načina življenja sploh ne spomnimo.  

Zato pa kar pogumno, živali iz društev in zavetišč niso nič manj ljubeznive in "drugačne", kot pa tiste, ki jih kupimo.

Obe moji posvojenki seveda prve tačke potrjujeta, da sta hvaležni za dom, kjer ju imamo zelo radi.