V pomladnem obdobju se narava prebuja in razcveti v najlepših barvah in vonjavah. Vsaj tako naj bi bilo. Vendar pa danes ljudje vse pogosteje posegamo v naravo, ne da bi pomislili na posledice, ki jih naša dejanja puščajo za sabo. Urbanizacija in posledice podnebnih sprememb so že močno osiromašile te dragocene habitate. Gozdovi postajajo revni, brez podrasti in slojevitosti, gozdni robovi so le še senca nekdanjih, travniki brez cvetlic, svet barij in močvirij redkost, pomen mejic pa pogosto spregledan. V okolje (zavedno ali nehote) vnašamo kemikalije in odpadke, kar prispeva k izginjanju rastlinskih in živalskih vrst pred našimi očmi.

Kaj lahko stori vsak izmed nas?

Največ lahko naredimo kar doma in v bližnji okolici. Moč posameznika je večja, kot si mislimo. Z odločitvijo, da svoj dom in okolico naredimo prijaznejša do živali, lahko pomembno prispevamo k varovanju narave. V svoje okolje povabimo živali tako, da jim omogočimo zavetje, bivališče, hrano in vodo. Namesto ograj, ki segajo do tal, zasadimo žive meje.

Kresovi, kurjenje dračja in trave

Pomlad je čas kresov. Ti pa so lahko nevarni za živali, ki so si med vejami in travo poiskale zavetje. V kupu morda spi ježek ali se skrivajo druge živali. V travi so žuželke, lahko tudi ptičja gnezda, v rovih pa zajci in drugi mali sesalci.

Košnja trave naj bo premišljena

Nekoč so bili travniki polni pisanega cvetja, danes pa zaradi stalne, nizke košnje postajajo puste. Drobne živali v tleh in med travo potrebujejo zavetje, grmičevje, drevesa. Tako imenovana “angleška trata” je trata brez življenja.

• Pred košnjo vedno preglejmo teren – v travi so lahko mladiči muc ali divjih živali. Kosilnice z rezili lahko povzročijo hude, pogosto smrtonosne poškodbe. V tujini in tudi pri nas že uporabljajo drone za pregled večjih površin.
• Previdnost je potrebna tudi pri uporabi nitk ali robotskih kosilnic.
• Košnjo odložimo, kolikor se da. Kosimo čim kasneje, da bodo opraševalci imeli hrano. Tudi regrat in marjetice so dragocen vir.
• Najbolj pogumni naravovarstveniki pustimo otočke nepokošene trave – ta postane dragoceno skrivališče in zavetje za živali.

Domovi za živali

Na vrtu pustimo skladovnico drv ali nekaj vej in desk. Pod njimi se bodo skrivale žuželke, plazilci, deževniki. Postavimo lahko tudi hotele za čebele samotarke in čmrlje. Za ježke bodo uporabne lesene škatle s senom, kjer bodo počivali. Krošnje dreves, grmičevje z jagodičevjem in medonosne rastline bodo privabile številne živali, ki nam bodo s svojo prisotnostjo polepšale dneve. Poskrbimo tudi za varnost – zaščitimo kletna okna, bazene, odprtine in odtoke, kjer se živali lahko ujamejo. Odstranimo nevarne predmete: žice, vrečke, pločevinke.

Ne hranimo vodnih ptic s kruhom

Ob rekah, jezerih in mokriščih nikoli ne puščajmo odpadkov. Plastika se razkraja v mikroplastiko, ki jo živali zaužijejo in poginejo. Hranjenje ptic ni nujno, če pa že, naj bo to zrnje ali sveža zelenjava – nikoli kruh ali mleko!

Manj je več

Z vsakodnevnimi nakupi vplivamo na okolje. Mnogo odpadkov konča v naravi. Cigaretni ogorki, plastična embalaža, nezatesnjeni zabojniki – vse to ogroža živali. Izognimo se kemikalijam in uporabimo naravne alternative za čiščenje. Najboljši odpadek je tisti, ki ga sploh ne ustvarimo.

Hrana na naši mizi

Hrana naj nikoli ne konča v smeteh. Z odgovorno izbiro vplivamo na ponudbo in proizvodnjo. V tem času potekajo številne kampanje proti krutim praksam v živinoreji, tudi v Sloveniji. Živali, ki jih redimo za hrano, pogosto živijo v nepredstavljivih razmerah, ki jih marsikdo raje ne bi poznal. Toda s tem, ko se odločimo za bolj sočutno in trajnostno izbiro, lahko naredimo veliko razliko.

Mojca Furlan

Društvo Reks in Mila

Fotografije: osebni arhiv 

Kolumne na spletnem portalu Pes moj prijatelj izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča urednikov portala.