30.11.2022

Kdaj priporočate sterilizacijo oziroma kastracijo psa?

Sterilizacija je poseg, pri katerem se omeji oziroma prepreči reproduktivna sposobnost psičk.

 

Poseg se opravi tako, da se odstranijo jajčniki, maternico pa pustimo nedotaknjeno. Poseg je najbolje opraviti po prvi gonitvi psičke oziroma med prvo in drugo gonitvijo. Če ravnamo tako, smo z veliko zanesljivostjo preprečili nastanek zločestih tumorjev v mlečni žlezi, v zrelih letih živali. Če tumorjev pravočasno ne opazimo in operativno odstranimo, so le ti nevarna grožnja naši živali, ki ji lahko bistveno skrajša življenje. Sterilizacijo seveda lahko izvedemo tudi v kasnejšem življenjskem obdobju, saj preprečuje še en smrtno nevaren zaplet in to je gnojno vnetje maternice. Po sterilizaciji psičke nimajo več motečega krvavega izcedka in ne privabljajo samcev. Prednosti sterilizacije so še omejevanje rojstev nezaželenih mladičev, ki jih na žalost še vedno marsikateri čudaki kar pobijajo, utapljajo in še bi lahko našteval. Sosedom v bloku v mestu ali na vasi s sterilizacijo svoje psičke prihranimo marsikatero nevšečnost, katero povzročijo goneči se psi, ki se zbirajo v okolici, kjer psička živi in lajajo cele noči.

 

Poseg sterilizacije se opravlja z minimalno invazivnimi kirurškimi tehnikami, kar pomeni, da je operacijska rana čim manjša, saj je tako tudi bolečinska in stresna obremenitev pacienta minimalna in žival je že drugi dan po operaciji popolnoma normalna in živahna. Pri invazivnem posegu, kjer pa sega operacijska rana čez pol trebuha živali in z mnogo šivi, je po operativno okrevanje precej daljše, žival je v bolečini, rano si želi lizati in možnost komplikacij je bistveno večja. Pred posegom vsekakor svetujem lastnikom psičk in mačk, da preverijo, kako in po kateri metodi bo njihova živalca operirana.

 

Negativnih učinkov sterilizacije praktično ni. V redkih primerih se predvsem pri pasmah, ki imajo kratke gobčke, lahko pojavi inkontinenca, kar pomeni, da jim nekoliko uhaja urin, vendar je težava povsem rešljiva z ustrezno terapijo. Pri določenih se lahko pojavi debelost, kar lahko zelo uspešno rešujemo z ustreznim hranjenjem živali.

 

Sterilizacija je poseg, ki ga vsekakor priporočam in z gotovostjo lahko trdim, da je sterilizirana psička, brez nadležne krvavitve in gonitve, prekrasna, čuteča in ljubeča prijateljica v tem vse bolj napornem in stresnem vsakodnevnem življenju. Prav tako ne prihaja do nezaželenih mladičkov, ki pogosto klavrno končajo svojo življenjsko pot.

 

Kastracija pri psih se lahko izvede že pri šestih mesecih starosti pri majhnih pasmah psov ali mešančkih.  Pri velikih pasmah pa počakamo s kastracijo do napolnjenih 18 mesecev starosti ali do dveh let starosti. Kastracijo vsekakor priporočam, saj je korist, ki jo prinaša za samega psa velika in izboljšuje kvaliteto njegovega življenja. Paritveni nagon, kot prirojen način zagotavljanja reprodukcije in ohranjanja vrste pri živalih, lahko ima pri socializiranih psih, ki živijo z nami v tesnem stiku predvsem negativno afirmacijo. Zaradi paritvenega nagona samčki begajo od hiše, se pretepajo za samičke, z urinom označujejo oziroma markirajo svoj teritorij, kar je vsekakor moteče in neprijetno. V starosti se pri nekastriranih samcih zelo verjetno pojavijo težave s prostato, ki se poveča in povzroča težave pri odvajanju urina in tudi blata. Pogost je tudi karcinom prostate.

 

Resnici na ljubo je treba napisati, da so nekateri samčki kljub temu, da niso kastrirani, povsem tolerantni do gonečih se psičk, da ne tečnarijo, ne praskajo po vratih, ne grizejo podbojev in ne markirajo vsepovsod, skratka nimajo težav. Pri njih nagon ni tako velik, da bi moteče deloval na vsakodnevno življenje psa. Taki kužki ne potrebujejo kastracije, razen če je potrebna iz zdravstvenih razlogov (prostata, tumorji mod in podobno).

 

Sam poseg kastracije je manjša operacija, pri kateri naredimo majhen rez na spodnjem delu trebuha, tik pred modi. Poseg se opravlja v splošni anesteziji. Rana se zašije z notranjimi šivi, ki se ne pobirajo, naslednji dan po posegu dobi pes še injekcijo proti bolečinam in zadeva je opravljena. Pozornost moramo usmeriti le v to, da si kuža ne liže rane, saj si s pretiranim lizanjem lahko inficira rano. Vse nasvete, kako to storiti, pa dobimo po operativnem posegu.

 

 

Emil Senčar dr. vet. med

Veterinarska bolnica Ptuj

 

 

Fotografija: Dreamstime

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.