02.10.2022

Kmetije, slovenskih mačic grob?

Vaške ceste, gnojne jame, nepokriti vodnjaki, kosilnice. Spuščeni vaški psi, lisice, kune in šakali. Pa kuga, mačji aids in levkoza. Zavezani v vreče in vrečke, zapakirani v škatle ter odvrženi v reke in gozdove. Prepuščeni lastni iznajdljivosti. Saj maček se znajde. Se bo že izlizal. Oni pa tiho, skriti pred našimi očmi bolj ali manj v mukah, počasi ali če imajo "srečo", hitro, ginejo. Za posledicami nesreč, bolezni in ran, predvsem pa zaradi človeške malomarnosti, ignorance, nemoči ali žlehtnobe. Vsak frdaman dan, veliko preveč njih.

 

Točnega podatka, koliko mačjih mladičev vsako leto žalostno pogine na slovenskih kmetijah, nimamo. Verjemite pa, da gre številka v stotine, če ne tisoče. Vsako božje leto!

 

Večina mladičev, ki ostanejo na kmetijah, ne preživi do prvega rojstnega dne. Če jim slučajno uspe, je povprečna življenjska doba neurejene kmečke mačke 2 leti. Petletne živali veljajo za stare. Mačke sicer lahko dočakajo tudi 20 let ali več, v povprečju pa živijo približno 15 let.

 

Problem ni zgolj v mačkah. Njihovo prekletstvo je, da so si čisto same krive, ker so tako frdamano luštne, ko so majčkene. Vsi bi jih imeli, ko pa začnejo producirati nove in nove mladiče, kar naenkrat postanejo odveč. Potrošna roba za dvoletno uporabo, kot BMW ali mokasini.

 

Problem je večji, kot se verjetno marsikomu zdi.

Problem je neviden tistim, ki niso nikoli na lastne oči videli realne situacije na terenu.

Problem je naivna nevednost, zastarela vzgoja in zakoreninjeno prepričanje o tem, kaj in koliko mačke potrebujejo in zmorejo.

Problem so tudi vikendaška naselja, kamor neodgovorni brezbrižneži pripeljejo mačke in jih prepustijo, da se znajdejo po svoje.

Problem so ljudje, ki so trdno proti sterilizaciji in kastraciji ter vneto zagovarjajo naravno. Naravno razmnoževanje, prehranjevanje, izlizovanje, hiranje in umiranje.

Problem so ljudje, ki zgolj hranijo "pritepenke" in prostoživeče mačke, ne poskrbijo pa za sterilizacijo ali kastracijo in veterinarsko oskrbo.

Problem so ljudje, ki jih ne moti in ne ukrepajo, ko se pri hiši pojavi nova mačka, dokler jim na pragu že tretjič ne skoti mladičev. Potem pričakujejo, da bo nekdo prišel in uredil zadevo.

Problem je ignoranca, zatiskanje oči in obračanje stran.

Problem je, kot vedno, logistika. In ne nazadnje, sredstva za ureditev in oskrbo vseh teh mačjih dušic.

 

Opazite vzorec?

V bistvu so vsi ti problemi tako večplastni, da jih je nemogoče v celoti urediti. Niti sistemsko se ne bi izšlo. Tudi, če bi se vse mačke popisalo, počipiralo in polastninilo, steriliziralo ali kastriralo ter oglobilo vse, ki imajo več kot pet mačk na gospodinjstvo, nimajo pa registrirane vzreje, bi ljudje še vedno redili nova legla. Le še več bi jih potolkli in odmetali. In četudi bi imela vsaka občina čisto svoje zavetišče samo za mačke, bi bilo potrebnih kar nekaj let, kadra in sredstev, da bi se stanje vsaj približalo meji znosnega.

 

Bi se pa situacija precej izboljšala, če bi bilo neželenih mačk manj in bi ljudje končno dojeli, da smo zanje in za nevzdržno stanje odgovorni mi sami. Mi, ljudje.

 

Zato, še tisočerič, apeliramo na vse, ki vam je mar: sterilizirajte/kastrirajte svoje živali!

 

Pa tudi tiste, ki niso čisto vaše, jedo pa iz vaših skled; še preden bo lačnih gobčkov (pre)več in ne boste več zmogli sami. Tudi mi ne zmoremo vedno pomagati vsem, ki se obrnejo na nas s prošnjo za finančno pomoč.

Ni prav niti fajn, da muca vsaj enkrat občuti radostne čare materinstva, če to pomeni, da bodo njeni in njih potomci nekje umirali na obroke. Sploh če bodo oddani naprej v "najboljše domove" neurejeni, torej nesterilizirani ali nekastrirani.

 

11. člen Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-UPB3) pravi takole: Skrbnik hišne živali mora z osamitvijo, kontracepcijo, sterilizacijo ali kastracijo živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali oziroma tistih živali, katerim ne more ali noče zagotoviti oskrbe po tem zakonu.

 

Mačke spolno dozorijo, ko dosežejo 2.5–3 kg, kar je nekje med 5. in 9. mesecem starosti, lahko pa tudi ŽE PRI ŠTIRIH MESECIH. Kratkodlake mačke običajno spolno dozorijo hitreje kot dolgodlake, prostoživeče mačke pa prej kot tiste, ki jih imamo kot ljubljenčke. Vsako leto imajo do štiri legla, skotijo do šest mladičev.

 

Veterinarji svetujejo, da se sterilizacijo opravi pred prvo gonitvijo, v starosti 5 do 6 mesecev. V Mačji hiši mačke sterilizirajo in kastrirajo že od starosti 10 tednov in teže najmanj 1 kg dalje. Zgodnja sterilizacija in kastracija sta izjemno pomembni, saj so samice lahko breje že pri štirih!!! mesecih. S tem dosežemo visoko zaščito pred pojavom raka mlečne žleze, operativni poseg je hitrejši in manj invaziven, saj se z redkimi izjemami odstrani zgolj jajčnike. Pri starejših mačkah se lahko sterilizacija opravi v katerem koli času, tudi v času gonitve. Ob operaciji pa je treba v določenih primerih poleg jajčnikov odstraniti tudi maternico, če ta kaže znake bolezenskih sprememb. Če se odločamo za sterilizacijo po tem, ko je mačka skotila mladiče, je primeren čas od treh tednov po kotitvi dalje, saj nekatere živali zelo hitro nadaljujejo z novim gonitvenim ciklom. Brejost pri mačkah traja 56–62 dni, po kotitvi se mačka goni že v 8–10 tednih, če izgubi mladiče, pa že po 2–3 tednih. Imajo odlično reprodukcijsko sposobnost, tako da ima lahko ena sama mačja samica v zgolj enem letu tudi 12–18 potomcev, ki so dobre štiri mesece po kotitvi lahko že spolno zreli in nadaljujejo začaran krog. Na tem mestu postaneta sterilizacija in kastracija velikega pomena.

 

Sterilizacija poleg tega v veliki meri zmanjša možnosti za razvoj tumorjev na mlečni žlezi, prepreči možnost pojava gnojnega vnetja maternice in cističnih sprememb na jajčnikih.

 

S kastracijo se izognemo pojavu raka na testisih, zmanjša se možnost pojava raka na prostati, kastrirani samci običajno ne markirajo svojega ozemlja in se ne potepajo, zato se zmanjša verjetnost nesreč, poškodb in ugriznih ran.

 

Tako samce kot samice s kastracijo oz. sterilizacijo v veliki meri zaščitimo pred okužbo z mačjim aidsom in levkozo. Obe bolezni sta neozdravljivi in za mačke usodni. Prenašata se predvsem med pretepi in parjenjem. (Vir: http://solska-veterinarska-ambulanta.si/zakaj-sterilizirati-oziroma-kastrirati/)

 

Niti pod razno ne trdimo, da je stanje povsod enako. Ravno nasprotno. Čedalje več ljudi s kmetij in vikendaških naselij se obrača po pomoč na zavetišča, društva in posamezne prostovoljce, ki jim ni vseeno. Na žalost so sredstva omejena, lokacij s po 4/8/13 mačk pa čisto preveč.

 

Razmišljamo o novih poteh za zbiranje namenskih sredstev za ureditev lokacij po preštevilnih kmetijah. Ena od obstoječih pa je zagotovo naša akcija zbiranja starega papirja za pomoč živalim. Naslednja bo v soboto, 22. oktobra, med 8. in 19. uro na Primskovem. Vabljeni, da se je udeležite, s papirjem ali brez. Tam bo namreč tudi naša stojnica in naše članice ter člani, ki jih lahko povprašate več o skrbi za živali, načinih, kako živalim pomagati ali pa nam poveste, če imate glede skrbi za živali kakšno težavo ali dilemo.

 

 

Društvo za zaščito živali Kranj

Tina M.

Fotografija: zasebni arhiv avtorja

 

 

 

Kolumne na spletnem portalu Pes moj prijatelj izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča urednikov portala.

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.