Žal so v današnjem času poškodbe ljudi zaradi pasjih ugrizev dokaj pogost pojav. Vzroki za tovrstne dogodke so različni. Pogosto prihaja do zapletov v zvezi s pasjim napadom in poškodbami ljudi, kakor tudi s posledicami napadov in odgovornostjo pasjih lastnikov. Zato je namen tega prispevka poučiti lastnike psov o njihovih dolžnostih v primeru pasjega ugriza.

Javno mesto je vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur, razen površin, kjer ni, oziroma ni pričakovati večjega števila ljudi. Z drugimi besedami to pomeni, da mora biti pes v mestnem parku oziroma v naselju na povodcu. Opustitev fizičnega varstva psa je prekršek, ki se kaznuje z globo.

Skrbnik živali mora z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici. Ne glede na okolje, v katerem pes živi, je za vsakega psa priporočljivo, da opravi vsaj osnovno šolanje oziroma tečaj poslušnosti.

Dosledno izvajanje teh dveh določil bo zagotovo preprečilo marsikateri napad in ugriz.

Ne glede na preventivne ukrepe, ki smo jih navedli, se še vedno zgodi, da pride do pasjega napada na človeka ali žival. Ugriz je tako za žrtev kot za lastnika psa najbolj neprijetna izkušnja s psom. Tak dogodek lahko povzroči resne zdravstvene posledice za žrtev napada. Odgovornost za tak dogodek pa nosi lastnik psa.

V primeru ugriza je treba poskrbeti za dve stvari: prva je oskrba poškodovane osebe ali živali, druga pa je ugotovitev identitete in lastništva psa, ki je povzročil poškodbo.

Če ste lastnik psa ali je bil v času napada pes pod vašim nadzorom, se od vas pričakuje, da boste poškodovancu podali svoje osebne podatke in osnovne podatke o psu (številka mikročipa, pasma, ime, itd…). V nasprotnem primeru vas lahko uradni veterinar kaznuje z globo.

O resnosti pasjega napada priča dejstvo, da je v primeru, ko je pes nevaren za okolico oziroma povzroča občutno škodo in tega ni mogoče drugače preprečiti, dovoljeno psa usmrtiti, kar lahko v izjemnih primerih naredi tudi policist na mestu samem. Psa, ki je povzročil poškodbo se v obdobju nadzora ne sme usmrtiti ali odtujiti. V primeru izginotja psa moramo takoj obvestiti antirabično ambulanto, v kateri je poškodovanec obravnavan. V primeru, da žival v času 10 dnevnega nadzora pogine, moramo takoj obvestiti veterinarsko službo, ki bo zagotovila pregled kadavra (izključiti obolelost živali za steklino).

V primeru, ko v času napada lastnik psa ni prisoten ali ni pripravljen podati svojih podatkov, se žrtvi napada priporoča, da za pomoč prosi policijo na telefonsko številko 112. Identiteto in lastnika psa je mogoče ugotoviti iz številke mikročipa, če ga pes ima in jo lahko prebere veterinar ali osebje zavetišča za zapuščene živali. Ta možnost je ustrezna v primeru, ko je psa mogoče obvladati in zadržati ali če ga ujame osebje zavetišča.

Osebo, ki jo je ugriznil pes, mora pregledati zdravnik. Ta mora najprej ugotoviti, kako resna je poškodba, ki jo je povzročil ugriz. Glede na resnost poškodbe ločimo dve vrsti postopka, ki sledita pregledu:

Običajen postopek

Zdravnik napoti poškodovano osebo v antirabično ambulanto. V Sloveniji antirabične ambulante delujejo znotraj Zavodov za zdravstveno varstvo. 

Ob pregledu poškodovanca antirabična ambulanta podatke o ugrizu vnese v Centralni register psov. Dolžnost lastnika psa je, da zagotovi, da je pes, ki je ugriznil človeka, še isti dan na pregledu v veterinarski ambulanti s koncesijo. Ta opravi desetdnevni nadzor psa, ki je ugriznil človeka. V tem času mora lastnik poskrbeti za tri klinične preglede živali v veterinarski ambulanti, in sicer: prvi, peti in deseti dan po ugrizu. Rezultate teh pregledov veterinarska ambulanta vnese v Centralni register psov, rezultat zaključnega kliničnega pregleda (10. dan po ugrizu) pa sporoči antirabični ambulanti. Če tega ne naredi, ga uradni veterinar kaznuje z globo.

Postopek v primeru posebno hude telesne poškodbe ali smrti poškodovanca

V primeru, da gre za posebno hudo telesno poškodbo, katere izid utegne biti tudi smrt poškodovanega, mora biti na kraju dogodka prisotna policija, ki izvede ukrepe za odvrnitev splošne nevarnosti in o dogodku obvestiti uradnega veterinarja. Poškodovanemu je treba omogočiti zdravniško pomoč. 

Uradni veterinar z ustno odločbo lastniku odvzame psa in ga namesti v izolatorij (veterinarska ambulanta ali zavetišče), kjer se izvede 10-dnevno opazovanje psa.

Zdravnik o posebno hudi telesni poškodbi oziroma smrti pisno obvesti območni urad VURS ter posreduje ime in naslov poškodovane oziroma umrle osebe. Ko ima uradni veterinar izvid, iz katerega je razvidno, da gre za hudo telesno poškodbo ali smrt poškodovanca, odredi usmrtitev psa, ki je povzročil posebno hudo telesno poškodbo ali smrt človeka.

Če po mnenju zdravnika ne gre za posebno hudo telesno poškodbo, se psa vrne lastniku in se ukrepanje nadaljuje po običajnem postopku.

Skrbniku psa, ki je povzročil smrt ali posebno hudo telesno poškodbo človeka, na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) prepovejo gojitev, posedovanje in vodenje psov, če je že pred tem posedoval psa, ki je povzročil smrt ali posebno hudo telesno poškodbo.

Ko je ugotovljeno, da je pes ugriznil človeka, uradni veterinar z odločbo takega psa deklarira kot nevarnega. Zakon o zaščiti živali definira nevarnega psa - nevaren pes je pes, ki je ugriznil človeka oziroma žival.

Za nevarne pse se ne štejejo:

- službeni policijski ali vojaški psi, katerih ugriz je posledica izvajanja službene dolžnosti;  

- psi, katerih ugriz je posledica nedovoljenega vstopa osebe v objekt ali na ograjeno zemljišče, ki je na vhodu označen z opozorilnim znakom.

Posedovanje nevarnega psa je dovoljeno pod posebnimi pogoji. Skrbniki nevarnih psov morajo zagotoviti fizično varstvo psov.  Opustitev fizičnega varstva nevarnega psa se fizične osebe kaznuje z globo od 800 do 1200 evrov. Poleg povodca, ki je obvezen za vse pse na javnem mestu, mora nevaren pes nositi tudi nagobčnik. Kadar ni na javnem mestu, mora biti zaprt v pesjaku ali objektu, če pa je spuščen, mora biti okoli tega prostora ograja, visoka vsaj 1,8 m, na vhodu pa mora biti opozorilni znak.

Nevarnega psa ni dovoljeno zaupati v vodenje osebam mlajšim od 16 let.  Nespoštovanje omenjene določbe pomeni prekršek, za katerega globa znaša od 400 do 800 eur.

Če nevaren pes ponovno ugrizne človeka, pri tem pa ne povzroči posebno hude telesne poškodbe ali smrti, uradni veterinar za tega psa odredi obvezno šolanje, lastnika pa kaznuje z višjo globo. Šolanje nevarnih psov je dovoljeno opravljati po programu, ki ga predhodno odobri UVHVVR, izvajalce pa je mogoče najti na spletni strani UVHVVR.

Pes je vsekakor žival, ki lastniku in njegovi družini ogromno nudi, vendar se veliko lastnikov psov ne zaveda odgovornosti, ki jo nosijo s tem, ko posedujejo psa. Ugriz psa je lahko tudi posledica kinofobije (strah pred psi), karakterja samega psa ali pa napačne vzgoje lastnika ter seveda tudi njegovega živalskega nagona.

Da bi se izognili vsem zgoraj navedenim posledicam ugriza psa, je najpomembneje, da kot lastniki oziroma skrbniki psa poskrbite za ustrezno vzgojo in nadzorstvo ter sprejemate ukrepe, ki bodo zagotavljali, da vaš pes ne bo nevaren za okolico. Kljub temu pa obstaja dolžnost tretjih oseb, ki prihajajo v stik s tujim psom, da se do njih vedejo spoštljivo, da ne silijo v njihovo neposredno bližino (razen v primerih v katerih so izrecno povabljeni s strani lastnika) in upoštevajo opozorila lastnika.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: Dreamstime