Veliko ljudi misli, da sosedov kuža, ki cele dneve cvili in laja, ko ostane sam doma, nagaja, je razvajen ali pa bi potreboval bolj trdo roko. Na žalost tako misli tudi veliko skrbnikov, ko njihov kosmatinec noče ostati sam.

Ampak ločitvena tesnoba nima nobene veze s tem. Ločitvena tesnoba je čustvena panika.

Pes ne cvili zato, ker bi te hotel nadzorovati in izsiljevati. laja in uničuje zato, ker ga je strah. Zares strah.

Telo psa v takih trenutkih deluje podobno kot telo človeka, ki doživi panični napad - srce razbija in vse v glavi je kaotično. Kuža takrat razmišlja. Samo ven iz situacije hoče, nazaj k tebi.

Če imaš štirinožca, ki povzroča probleme, ko ostane sam, je pomembno da veš, kaj je vzrok težave - je res razvajen in ga nihče ni naučil, kako mirno počakati ali pa je njegova stiska veliko večja in jo bo tudi težje rešiti?

Ločitvena tesnoba ni nekaj, kar mine samo od sebe. To vedenje ni naučeno in kuža se ne bo umiril, če ga dovolj dolgo pustiš samega.

Štirinožec, ki ima ločitveno tesnobo potrebuje več varnosti in načrtno delo, ki bo njegovo stanje izboljšalo in omililo. Nekateri psi nikoli ne pridejo do točke, ko bi lahko brez težav ostali sami doma po več ur. Kar še ne pomeni, da ti ni treba poiskati strokovno pomoč, nekoga, ki te bo vodil in ti pomagal, samo zato, ker mogoče tvoj kuža doma ne bo nikoli sproščen.

Če opaziš prve znake ločitvene tesnobe - ne čakaj. Čas ni zaveznik, saj se čustvena stiska poglablja, če je pes prepuščen sam sebi.

Ko tvoj kuža končno začuti, da ga razumeš in mu stojiš ob strani, se premik na bolje lahko začne.

Maja Šparovec

Canima - šolamo pse, izobražujemo skrbnike

Fotografije: Dreamstime