Kokoni je majhen, živahen in zelo družaben pes grškega izvora, ki ga odlikujejo prijaznost, inteligenca in močna navezanost na človeka. Kljub svoji majhnosti je samozavesten, pozoren in pogumen, pogosto pa tudi precej glasen. Najbolj zadovoljen je v bližini svoje družine in težko prenaša dolgotrajno samoto.

Glavne značilnosti pasme:

• Poreklo: Kokoni je starodavna grška pasma, ki je bila skozi stoletja predvsem spremljevalec ljudi. Živel je tako na grškem podeželju kot v mestih, kjer so ga cenili zaradi majhnosti, prilagodljivosti in budnosti. Pogosto je z laježem opozarjal na tujce in nenavadno dogajanje v okolici. Njegovo ime v grščini pomeni »majhen pes«. Dolgo je bil zunaj Grčije precej nepoznan, danes pa postaja vse bolj prepoznaven.
• Karakter: Kokoni je vesel, prijazen, družaben in zelo navezan na svoje ljudi. Je inteligenten in pozoren ter hitro zazna spremembe v svoji okolici. Kljub majhni postavi je lahko zelo pogumen in samozavesten. Rad sodeluje s svojim skrbnikom, vendar zna pokazati tudi svojo samostojno plat. Pogosto se zelo naveže na svojo družino in želi biti vključen v njeno vsakodnevno življenje.
• Ujemanje z drugimi živalmi: Ob ustrezni socializaciji se praviloma dobro razume z drugimi psi in se lahko navadi tudi na sobivanje z drugimi hišnimi živalmi. Zaradi svoje radovednosti in živahnosti ga lahko manjše živali hitro pritegnejo, zato je pomembno zgodnje in postopno navajanje na različne živalske družabnike.
• Sobivanje z otroki: Zaradi prijaznega in igrivega značaja je lahko zelo dober družinski pes. Z otroki se običajno dobro razume, vendar se morajo ti naučiti spoštljivega ravnanja s psom in njegovega osebnega prostora. Ker je telesno majhen in občutljivejše zgradbe, je pri igri z zelo majhnimi otroki potrebna dodatna previdnost.
• Dlaka in nega: Kokoni ima srednje dolgo dlako, ki je lahko ravna ali rahlo valovita. Nekoliko daljša je predvsem okoli ušes, vratu in repa. Potrebuje redno krtačenje, s katerim odstranjujemo odmrlo dlako in preprečujemo nastanek vozlov. Posebno pozornost je priporočljivo nameniti tudi ušesom, zobem in krempljem. Celotna nega je sicer razmeroma preprosta.
• Zdravje: Kokoni velja za precej zdravo in odporno pasmo. Tako kot pri drugih majhnih psih se lahko pojavijo težave z zobmi in ustno votlino, pri posameznih psih pa tudi težave s pogačico oziroma koleni. Za njegovo dobro počutje so pomembni kakovostna prehrana, primerna telesna aktivnost in redni veterinarski pregledi.
• Vzgoja: Je inteligenten in učljiv pes, ki se dobro odziva na pozitivno motivacijo. Zaradi svoje družabnosti in želje po sodelovanju je lahko vzgoja prijetna, vendar je pomembna doslednost. Grobe metode niso primerne, saj lahko pri njem povzročijo strah ali nezaupanje. Zgodnja socializacija mu pomaga razviti samozavesten odnos do ljudi, živali in različnih okolij.
• Potrebe po aktivnostih: Kljub majhni velikosti je kokoni zelo živahen in potrebuje vsakodnevno gibanje. Uživa v sprehodih, raziskovanju okolice, igri in različnih skupnih dejavnostih. Poleg telesne aktivnosti potrebuje tudi dovolj miselnih izzivov, saj se lahko zaradi svoje inteligence in radovednosti hitro začne dolgočasiti.
• Primeren bivalni prostor: Zaradi majhne velikosti se kokoni zelo dobro prilagodi življenju v stanovanju, vendar potrebuje redne sprehode, igro in dovolj aktivnosti. Primeren je tudi za življenje v hiši z vrtom, vendar vrt ne more nadomestiti skupnega časa in raziskovanja okolice. Najpomembneje je, da je v bližini svoje družine, saj dolgotrajne osamljenosti praviloma ne prenaša najbolje.
• Posebnost pasme: Kokoni je ena od avtohtonih grških pasem in je tesno povezan z vsakdanjim življenjem na grškem podeželju. Kljub majhni telesni velikosti je zelo pozoren in pogumen ter lahko z glasnim laježem hitro opozori na tujca ali nenavadno dogajanje. Prav njegova majhnost, živahnost in družabnost so razlog, da je že stoletja priljubljen spremljevalec ljudi.

Fotografije: DepositPhotos