KOLUMNA DRUŠTVA ANIMA

Piše: Nevenka Lukić Rojšek - Društvo za dobrobit živali AniMa

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) poskuša letos znova zelo intenzivno uresničiti želje lovcem in rejcem ter protizakonito pobiti več kot 220 medvedov in najmanj 11 volkov, postreliti križance med volkom in psom (odgovornosti lastnika psa po Zakonu o zaščiti živali nihče ne omenja) in ukiniti vsa lovišča s posebnimi nameni, kar bi na široko odprlo vrata turističnemu lovu. Sprejetje vseh teh odlokov in hitrih sprememb zakonov naj bi se izvedlo do aprila 2022.

Kvotni odstrel zaščitenih vrst ni dovoljen ne v domači zakonodaji in ne v EU zakonodaji (Habitatna direktiva). EU je sprejela Direktivo o habitatih z namenom, da prepreči izgubo biotske raznolikosti in ublaži upade številčnosti populacij zavarovanih živalskih vrst. Rjavega medveda in sivega volka v 12. členu uvršča med strogo varovane vrste in obenem prepoveduje poseganje v populacijo zavarovanih živalskih vrst. Jasno določa, da je treba pred vsakim posamičnim odstrelom izkoristiti vse druge možnosti pri reševanju problematike obstoja obeh vrst. V 16. členu pa določa izjeme, ki dopuščajo poseganje, če ni druge zadovoljive možnosti in če odstopanje od popolnega zavarovanja ne škoduje vzdrževanju ugodnega stanja ohranjenosti populacij - kadar volk ali medved zaradi hrane redno zahaja v bližino naselij ali kadar isti osebek večkrat zaporedoma povzroča resno škodo na premoženju ljudi, ki je ustrezno zaščiteno, se izjemoma dovoli odvzem, tako imenovani izjemen odstrel takega osebka.

V Sloveniji je do julija 2021 konfliktne osebke na podlagi posebej izvedenega postopka v skrajnem primeru odstrelila intervencijska skupina. Julija 2021 pa je bila intervencijska skupina ukinjena. Intervencijska skupina je pri svojem delu v okviru zakonskih in strokovnih pooblastil uporabljala metode neposrednega reševanja težav: odvzem živih živali, plašenje s tehničnimi sredstvi in gumijastimi izstrelki ter usmrtitev osebka s strelnim orožjem. Skupina je lahko prizadetim, skladno z možnostmi, nudila tudi kemične repelente in tehnično zaščito za odvračanje rjavih medvedov, poleg tega pa je opravljala številne razgovore z občani ter jih pomirjala že s prihodi na kraj dogodka. Delovanje intervencijske skupine se je ocenjevalo kot zelo učinkovito, že uspešnost njenih metod dela (večino primerov je rešila že s pogovori) pa nakazuje, da za zmanjševanje konfliktnih situacij ni vedno potreben odstrel, nikakor pa se ta ne bi smel uporabljati preventivno.

Vsi dosedanji kvotni odstreli medvedov in volkov ter dejanja Ministrstva za okolje in prostor (MOP) na tem področju so bili razveljavljeni oziroma spoznani za nezakonite in protiustavne s strani sodne veje oblasti. Prav tako je treba poudariti, da kvotni odstreli niso rešili problematike, temveč jo vsako leto samo povečajo, kar lahko vidimo po predlaganemu številu živali za odstrel. Lovci medvede krmijo, kot da bi bili rejne živali, nato pobijejo vsaj četrtino populacije tako, da prodajo ulov, ki lahko doseže ceno tudi do 10.000 evrov in medvedovo meso, ki je najdražja divjačina. Da je takšne način upravljanja z velikimi zvermi nezakonit, je večkrat potrdilo Upravno sodišče RS, EU Sodišče v primeru Finske - razsodba pomeni enotno rešitev za vse države članice in še zaostruje pogoje pri poseganju v populacije ogroženih vrst. V Španiji  je leta 2019 Visoko sodišče regije Castilla y León razsodilo, da so vsi izvršeni odstreli iz preteklosti v resnici kršili habitatno direktivo in so nelegitimni.

Od leta 2018 omogoča Evropska komisija 100 % financiranje zaščitnih ukrepov. Sredstva so na voljo prek Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in skladov državnih pomoči. Natančneje, nadomestilo zajema naložbe v zaščitne ukrepe in povračilo škode, ki jo povzročijo velike zveri, na primer volkovi in medvedi, tudi šakali. Poleg tega kmetje prejmejo tudi polno nadomestilo za posredne stroške. Rejcem Evropska komisija povrne celoten vložek pri gradnji visokoelektričnih ograj, pri nakupu primernih pastirskih psov, (od februarja letos imajo pastirski psi status delovnega psa, do sedaj ga namreč niso imeli, kar je bil še en razlog rejcev za nasprotovanje zaščitnim ukrepom), ipd. Države članice lahko zdaj v celoti krijejo vse veterinarske stroške za nego od velikih zveri poškodovanih rejnih živali ter tudi iskanje in reševanje pogrešanih rejnih živali. Ustrezni ukrepi za zaščito živine pa so se izkazali učinkovitejši od rednega odstrela volkov.

Na voljo že imamo številne uspešne in učinkovite ukrepe, kot so: možnost intervencije, ozaveščanje, odškodninski sistem, električne ograje, uravnavanje krmljenja, v zadnjih letih pa tudi sofinanciranje zaščitnih ograj in ovčarskih psov, uvedba možnosti za plačilo dodatnega dela zaradi zaščitnih ukrepov, urejanje komunalnih odpadkov v naseljih na območju velikih zveri, ohranjanje volkove plenske baze itd. A Slovenija odstrel določa celo kot enega glavnih upravljavskih ukrepov, hkrati je medved za lovce trofejna žival. In odstrel medveda prinaša dodatni dobiček, saj je medvedov kožuh velika vrednost,  medvedje meso prodajo restavracijam in fizičnim osebam. Pri zmanjševanju škode lahko največ naredijo ravno rejci sami, saj se lahko večino škode prepreči z ustreznim varovanjem živali. Tudi prepočasno delovanje države in prepočasno izvajanje ukrepov (sofinanciranje ograj, učinkovit odškodninski sistem itd.) ni prav noben razlog za izvedbo ukrepa odstrela volkov in medvedov.

Iz vseh teh odločb in odlokov (tudi iz letošnjih) o kvotnih pobojih zaščitenih vrst medveda in volka je razvidno, da je pobijanje prostoživečih živali na eni strani dober zaslužek za lovce in trgovce z divjačino, nekaj gre tudi Zavodu za Gozdove Slovenije, ki tudi predlaga kvotni odstrel, po drugi strani pa način države, da posameznikom omogoča sproščanje nagonov nad živalmi namesto nad soljudmi. Brez dvoma interesne skupine močno lobirajo za uresničitev svojih ciljev ter s prikrivanjem in dezinformacijami manipulirajo z javnostjo, kar verjetno v veliki meri vpliva na podporo države lovu in lovskemu turizmu ter botruje slabemu nadzoru nad izvajanjem lova, o čigar posledicah – bolj ali manj usodnih nesrečah pri lovu ali zaradi lova, pa lahko večkrat preberemo v medijih (velikokrat pa informacija niti ne pride v javnost).

Razlogi zakaj v sodobni družbi še vedno dovolimo izvajanje takšnih krutih in javnosti nevarnih praks ne morejo biti opravičljivi niti z vidika dobička posameznikov, še manj pa z vidika zadovoljevanja njihovih potreb. Narava je naše skupno dobro, pa vendar vlada državljanov ne bo vprašala, ali se strinjajo, da, namesto da bi upoštevala zakone o zaščiti ogroženih vrst, vabimo celo tujce, da se za dobro plačilo izživljajo in pobijajo medvede in volkove v naših gozdovih.

Nevenka Lukić Rojšek

Društvo za dobrobit živali AniMa

Nevenka Lukić Rojšek, Društvo za zaščito živali AniMa

Kolumne na spletnem portalu Pes moj prijatelj izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča urednikov portala.