KOLUMNA DRUŠTVA ANIMA
Piše: Nevenka Lukić Rojšek - Društvo za dobrobit živali AniMa
Nevladne organizacije, ki delujemo na področju zaščite velikih zveri in smo sodelovale v delovni skupini za spremljanje politik upravljanja z velikimi zvermi v Sloveniji, smo se zaradi dovoljenja za kvotni poboj 222 medvedov pritožile na Upravno sodišče v Ljubljani in se obrnile na predstavništvo Evropske Komisije in Evropskega Parlamenta v Sloveniji.
Upravno sodišče je z začasno odredbo tudi letos zadržalo izvršitev dovoljenja ministrstva za okolje in prostor za odstrel medvedov, in sicer do pravnomočne odločitve v upravnem sporu. Sodišče je znova ocenilo "da je v konkretnem primeru izkazana ne samo težka popravljivost škode, ampak celo nepopravljivost škode, kajti odstreljenih medvedov kot strogo zavarovane živalske vrste ne bo mogoče nadomestiti, pri čemer uboj vsake posamezne živali, ki je zavarovana na nacionalni in mednarodni ravni, pomeni neprecenljivo in nenadomestljivo škodo".
Predstavništvo Evropske Komisije v Sloveniji se je prav tako odzvalo in potrdilo pravila Habitatne direktive. Menijo, da imajo države članice glavno odgovornost za pravilno izvajanje prava EU in morajo zagotoviti zadostna pravna sredstva za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva na področjih, ki jih pokriva zakonodaja EU. Javnosti je treba omogočiti dostop do hitrih in učinkovitih nacionalnih pravnih mehanizmov. Nacionalna sodišča so skupna sodišča za spoštovanje prava EU in učinkovito prispevajo k njegovemu uveljavljanju v posameznih primerih. Na splošno lahko nacionalna sodišča zagotovijo takojšnje začasne odredbe, preden odločijo o primeru, da preprečijo nezakonit odstrel medvedov, če se zdi, da odločitve pristojnih organov niso v skladu s pravom EU.
Rjavi medved je strogo zaščitena vrsta v Sloveniji v skladu z dopolnilom IV (a) k Habitatni direktivi. 12. (1) člen direktive prepoveduje kakršnokoli namensko odvzemanje prostosti ali pobijanje živalskih vrst, ki so opredeljene v omenjenem aneksu IV (a). 16. člen Direktive sicer omogoča določen odmik od tega strogega pravila vendar v zelo omejenem obsegu.
Odstopanje od direktive mora biti vedno v skladu s splošnim namenom direktive ter mora hkrati tudi izpolnjevati posebne pogoje, ki morajo biti nujno izpolnjeni preden se odstopanje dovoli. Organi držav članic morajo dokazati obstoj enega ali več razlogov za odstopanje, navedenih v 16. (1) členu, odsotnost zadovoljive alternative in zagotoviti, da odstopanje ne škoduje ohranjanju populacij v ugodnem stanju ohranjenosti.
Oktobra 2021 je Evropska komisija izdala tudi posodobljene smernice o strogem varstvu živalskih vrst v skladu z Direktivo o habitatih (Direktiva o habitatih: nove smernice o zaščitenih vrstah). Smernice vsebujejo pojasnila o pravnih določbah, ki odražajo najnovejšo sodno prakso Sodišča Evropske unije, pa tudi priporočila in dobre prakse, katerih cilj je pomagati državam članicam EU izboljšati izvajanje direktive.
Slovenija pa od leta 2018 s podporo vlade in pod pritiski interesnih skupin (živinorejci, kmetje, lovci, Zavod za gozdove, prodajalci in izvozniki divjačine) redno krši Habitatno direktivo, Resolucijo Evropskega parlamenta, kot tudi lastno nacionalno zakonodajo ter razsodbe sodišča EU v zvezi s kršenjem Habitatne direktive v članicah EU in sicer z izdajanjem nezakonitih dovoljenj in drugih aktov za vsakoletno kvotno pobijanje zaščitene vrste rjavi medved. Letos je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) znova izdalo dovoljenje za nezakonit odstrel 222 medvedov. Po zadnjih informacijah naj bi lovci z odstrelom začeli že 2.3.2022. Koliko so jih že pobili, ni znano. Izvajalci odstrela so upravljavci lovišč (lovske družine in lovišča s posebnim namenom). Prihodki od odstrela medveda, so podobno kot pri divjadi, prihodek upravljavca. To je prihodek od prodaje medvedjega mesa ter trofeje.
Lansko leto so lovci na osnovi nezakonitega dovoljenja MOP v enem mesecu od izdaje dovoljenja do začasne zaustavitve tega nezakonitega dovoljenja s strani Upravnega sodišča pobili že 130 medvedov. V obdobju od poletja 2019 do pomladi 2020 so na osnovi nezakonitega in neustavnega interventnega zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo šele eno leto po razglasitvi zakona oziroma podaji pobude nevladnih organizacij za presojo ustavnosti pobili 165 medvedov in 11 volkov.
Slovenija določa kvoto za odstrel na osnovi spornega štetja medvedov s strani lovcev, opravičuje odstrele z družbeno nesprejemljivostjo medvedov na področjih, kjer prihajajo ali bi lahko prišli v stik s človekom, medvede pa pobijajo v njihovih osrednjih habitatih, kjer praktično nimajo stikov s človekom. Ne ukine se krmljenje medvedov, ki bi naravno uravnovesilo populacijo medvedov v Sloveniji, saj je s tem omogočen lovcem lažji ulov medvedov v bližini krmišč. Lov na medveda poskušajo legalizirati na račun povečanja populacije s krmljenjem. Lovska zveza Slovenije, Zavod za gozdove in lovske družine ponujajo tudi storitev lovskega turizma domačim in tujim lovcem ter tako realizirajo dodaten zaslužek na račun pobojev zaščitene živalske vrste. Podatki o zaslužku so javno dostopni samo za 10% lovišč, medtem ko za 90% lovišč tega podatka ne uspemo pridobiti.
Rjavi medved je mednarodno opredeljen kot prizadeta vrsta, kar pomeni, da mu grozi izumrtje, če se bodo dejavniki ogrožanja nadaljevali. Bolj kot število živali, je pomembno kako smo pripravljeni na življenje z medvedi - koliko življenjskega prostora smo jim pripravljeni odstopiti tako, da tam ne bi gradili hiš, širili kmetij in pašnikov, prometnih poti in industrijskih območij; koliko denarja smo pripravljeni odšteti za blaženje posledic vdiranja v njihov prostor.
Z izdajo dovoljenj, ki odstrel vsebinsko in številčno utemeljujejo na enak oziroma prilagojen način kot v prejšnjih letih in ki so bila sodno zaustavljena, MOP vedno znova dovoli uvajanje lova na zaščiteno živalsko vrsto. Te odločitve pišejo in sprejemajo zaposleni na MOP, ki bi primarno morali poznati ureditev na ravni Evropske unije in Republike Slovenije, sodne odločitve sodišča EU in smernice. Prav ti ljudje so na MOP zaposleni, da bi varovali okolje in naravo in ne naklepno dopuščali njeno uničevanje na podlagi ukrepov, ki jih sprejemajo z očitno kršitvijo zakonodaje. Pristojni organi opuščajo svojo primarno dolžnost varovanja zaščitenih živalskih vrst in spodbujanja ukrepov, ki so dokazano zmanjšali število resničnih konfliktov. MOP ne upošteva sodnih odločitev, temveč še naprej sprejema identične odločitve v nasprotju z zakonodajo, kljub sodnim odločbam, ki sprejete akte odpravljajo in razveljavljajo; kljub opozorilom stroke; kljub opozorilom nevladnih organizacij in kljub sodbam in stališčem Evropske unije.
222 medvedov, ki bi jih naj s tem dovoljenjem odstrelili ni ogrožalo nikogar, prav tako niso povzročili nobene škode na primerno zaščitenem človekovem premoženju. Prav nobenega dvoma več ni, da gre pri sprejemanju interventnih zakonov izključno za uresničevanje interesov živinorejskega in lovskega lobija. Rejci, ki se zavzemajo za odstrel, so tudi lovci, ki se zavzemajo izključno za svoje lastne interese ustvarjanja dobička na račun trgovanja z ustreljenimi živalmi (prodaja mesa v svojih gostilnah, v kmečkih turizmih, izvoz na tuje trge, preprodaja lovskih trofej, lovski turizem). Veliko pove tudi informacija, da je Slovenija, še zlasti nekaj velikih podjetij, ki so tesno povezana z Zavodom za gozdove RS, druga največja izvoznica divjačinskega mesa v Evropi.
Nevenka Lukić Rojšek, Društvo za zaščito živali AniMa
Kolumne na spletnem portalu Pes moj prijatelj izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča urednikov portala.
