»Ta dežela je popolnoma in čezmerno kamnita. Je tudi toliko gričev, hribčkov in grb, kakor je valov v viharnem morju; tako da si nasploh v ničemer ni bolj enaka kakor v neenakosti, in nič ji ni tako ravno kakor razgibanost.« Tako je baron Janez Vajkard Valvazor, znameniti polihistor, opisal slovenski kras v znameniti Slavi vojvodine Kranjske (1689). Velik del svojega življenja in pisanja je namenil proučevanju kraških pojavov, razmeroma stvarno je opisal okoli 70 jam, slovenski jamarji ga imajo zato za »prvega jamarja«.

Kraška planota, za katero so značilne edinstvene geološke značilnosti, vključno z apnenčastimi skalami, vrtačami, jamami, podzemnimi rekami in potoki, je najbolj znana po obsežnih jamskih sistemih, med katerimi je svetovno znana Postojnska jama. Škocjanske jame pa so uvrščene na Unescov seznam svetovne dediščine in znane po ogromnih podzemnih prostorih, dramatičnih pečinah in podzemni reki, ki je izdolbla impresiven kanjon.

Slovenski kras sodi med območja z največjo podzemeljsko biotsko raznovrstnostjo na svetu. V teh temnem in s hrano revnem svetu živi od 400 do 500 vrst jamskih živali, ki jim občasno delajo družbo tudi zunanji obiskovalci, netopirji, polhi, jamske kobilice. Človeška ribica, proteus, je njen najslavnejši prebivalec, živalca, ki živi tudi do 100 let, brez oči in brez pigmenta.

Kraška pokrajina je seveda oblikovala kulturo in vsakdanje življenje domačinov. Dandanes postaja privlačna destinacija za ljubitelje narave, raziskovalce jam in tiste, ki jih zanimajo doživetja edinstvenih geoloških čudes in kulturne dediščine regije. Pokrajino prepredajo številne sprehajalne in kolesarske poti, za aktivno preživljanje in raziskovanje.

Kraševci so izjemno ponosni na svoj svet in na vse, kar ponuja. Tega ni veliko, pravijo pa, "da je to, česar je malo, zelo dobro". V okusih terana, pršuta, jote, minešter in štrukljev je združen ves ta svet kraške burje, kamna in pridnih ljudi.

Spomladansko povabilo je v dišeči frtalji, ki jo pripravijo iz vsega, kar takrat zraste na tej z burjo obdelani zemlji: šparglji, koromač, žajbelj, melisa, bezgovi in akacijevi cvetovi. Jeseni se kuha kraška jota, iz kisane repe ali zelja, fižola in krompirja, s kosom prašičjega mesa.

Vse ob svojem času, pravijo Kraševci, a domač kruh, pršut, ovčji sir ali "teranova supa" spadajo med tradicionalne jedi, ki jih na Krasu ponudijo ob vsakem času.

Teran je rdeče vino, pridelano iz avtohtone sorte refošk, če raste na Krasu. Ima temno rdečo barvo, močan značaj in izrazit okus zaradi specifične sestave kraške zemlje. Vino teran se odlično poda k bogatim okusom kraške kuhinje.

Še nekdo odraža temperament ljudi, ki na tej zahtevni kraški zemlji živijo. To je kraški ovčar, pravijo mu tudi slovenski nacionalni zaklad, več stoletij stara slovenska avtohtona pasma, ki so ga uporabljali za čuvanje ovac. Dandanes varujejo predvsem svojo družino in njihov dom. Ti psi so izjemno skromni, kot kraška pokrajina, zelo navezani na gospodarja in zelo radi imajo otroke. So čudoviti družabniki in prijazni družinski člani.

Na poti proti slovenski obali, kjer so tudi psom prijazne plaže, in morju, ki s svojim vplivom soustvarja to prelepo tiho, mirno in brezčasno pokrajino, se je vredno ustaviti.

Jasmina Feguš

Turistična agencija Kompas

Fotografija: Dreamstime