V zadnjem času smo v več slovenskih medijih zasledili opozorilo: lišmanioza, dolgo časa znana predvsem iz južnih držav, se pomika proti severu – in se že kaže tudi pri nas. Peščene muhe, ki prenašajo povzročitelja bolezni, ter dokazani primeri okužb pri psih kažejo, da ni več časa za ignoranco. Kaj vemo doslej in kako lahko poskrbite za varnost vašega psa?

Kaj so ugotovili zadnji raziskovalni podatki?

• V Izoli in Vipavski dolini so v vzorcih peščenih muh (Phlebotominae) odkrili DNA parazita Leishmania infantum. To je prvič, da so potrjeni tako prenašalci kot povzročitelj bolezni v lokalnih muhah.
• V vzorcu 465 psov rojenih v Sloveniji so našli, da ima približno 1,9 % psov protitelesa proti lišmaniozi, kar nakazuje, da so že bili v stiku z okužbo. Nekateri od teh psov niso nikoli potovali v tujino.
• Veterinarji opozarjajo, da se lišmanioza razvija počasi. Inkubacijska doba je lahko več mesecev ali celo let, zato mnogi psi pokažejo simptome šele, ko je bolezen že v napredovali fazi.

Kako se lišmanioza prenaša?

Prenašalec in način prenosa

Glavni prenašalci so peščene muhe (Phlebotomus spp.), ki se hranijo s krvjo toplokrvnih živali. Če muha ugrizne žival, ki je okužena, lahko pred naslednjim ugrizom prenese parazite naprej. Pes ne more okužiti drugega psa neposredno; potreben je ugriz peščene muhe. Tudi prenos na človeka je možen, a le prek pike okužene muhe.

Klinične oblike

• Kožna lišmanioza: izpadanje dlake, rane, razjede, predvsem na mestih izpostavljenih, kot so ušesa, nos, okrog oči.
• Visceralna oblika: notranji organi (jetra, vranica, ledvice) – znaki so izguba teže, zmanjšana energija, povišana temperatura, slabokrvnost. Ker se bolezen razvija počasi, so ti simptomi pogosto neznačilni.

Kje je tveganje najbolj izrazito?

• Primorska regija se zdi še posebej ogrožena zaradi ugodnih razmer za peščene muhe: mile zime, topla poletja, relativna blizu morja.
• Psi, uvoženi iz držav, kjer je lišmanioza razširjena (tudi rešenčki), predstavljajo dodatno tveganje, saj lahko že prinesejo okužbo.
• V hribih, dolinah in območju blizu obale muhe najbolj aktivne, še posebej v večernih urah in ponoči.

Kako zaščititi psa – praktični koraki za pasje skrbnike

• Veterinarski pregled in testiranje psov, še posebej tistih, ki prihajajo iz tujine ali so bili izpostavljeni insektom.
• Uporaba repelentov in zaščitnih sredstev – ovratnice, ampule ali spreji, ki so učinkoviti proti peščenim muham.
• Zunanja nočna zaščita – če je mogoče, naj pes ponoči spi v notranjih prostorih ali v prostorih, zaščitenih z mrežami.
• Opazovanje znakov – pri psu bodite pozorni na izpadanje dlake, kožne rane, spremembe apetita, energičnosti, morebitno hujšanje.
• Izogibanje sprehodov  v času aktivnosti muh – zvečer, ponoči, v mraku, ko so te žuželke najaktivnejše.
• Ozaveščanje – pasji skrbniki, veterinarji in širša javnost naj se seznanijo z značilnostmi bolezni, načinom prenosa in preventivnimi ukrepi.

Lišmanioza ni več tuja tema – vse kaže, da so pogoji za njen pojav v Sloveniji že prisotni. Prenašalci so potrjeni, povzročitelj je najden v lokalnih peščenih muhah, in tudi psi, ki niso potovali v tujino, kažejo stik z boleznijo. Za skrbnike psov je zdaj ključno, da sprejmejo preventivne ukrepe, redno spremljajo svoje ljubljenčke in sodelujejo z veterinarji. Le tako lahko zajezimo širjenje in poskrbimo, da psi nadaljujejo svoje živahno, zdravo življenje brez dodatnih nevarnosti.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: Dreamstime