Na prvi pogled so mehki, drobni, prijetno dišeči in nadvse prikupni. Pogled na mladiča pogosto zmehča še tako trdo srce. A za preveč takšnih fotografij iz oglasov stoji resničnost, ki je daleč od idilične podobe “kužka za majhen denar”.

V Zavetišču Ljubljana so pred kratkim sprejeli skupino mladičev, ki po videzu spominjajo na jazbečarje in bišone. Živahni, radovedni in takoj bi si jih predstavljali v toplem domu. Toda pot, ki jih je pripeljala tja, je bila vse prej kot lahka. In žal to ni osamljen primer.

Mladiči iz izkoriščevalske vzreje – zgodba, ki se ponavlja

V zavetišče Ljubljana je bilo nedavno pripeljanih kar dvajset mladičev, zaseženih na mejnem prehodu Obrežje. Njihov prihod ni bil vesel dogodek. Dva izmed njih sta bila v tako slabem stanju, da kljub neprekinjeni veterinarski oskrbi nista preživela. Ostalih osemnajst mladičev je za zdaj stabilnih, vendar že kažejo posledice neodgovorne vzreje: neustrezno parjenje, slaba higiena in prezgodnja ločitev od matere.

Ti mladiči so življenje začeli na napačni strani. A v zavetišču bodo poskrbeli, da bo njihova prihodnost drugačna – bolj varna, bolj mirna in predvsem bolj ljubeča. Da se takšne zgodbe ne bi ponavljale, pa moramo razumeti, kaj se dogaja v ozadju.

Kaj so pasje farme in zakaj so tako nevarne?

Pasje farme delujejo po preprostem načelu: čim več mladičev v čim krajšem času, ob čim nižjih stroških. To v praksi pomeni:

• izčrpane samice, ki so nenehno breje,
• mladiče, zaprte v prenatrpanih, umazanih prostorih,
• pomanjkanje kakršne koli veterinarske oskrbe,
• nikakršno socializacijo,
• prezgodnje ločevanje od mater,
• prikrivanje bolezni in genetskih težav.

Za prikupnimi fotografijami mladičev se tako pogosto skrivajo razmere, v katerih si nihče ne bi želel videti živali – kaj šele mladiča, ki bi moral svoj prvi mesec življenja preživeti v toplini in varnosti.

Kakšne težave prinašajo mladiči iz pasjih farm?

Mladiči, ki prihajajo iz takšnih okolij, pogosto nosijo s seboj dolg seznam težav, ki se pokažejo zelo kmalu po prihodu v nov dom:

• paraziti, tudi trdovratna giardia,
• kožne težave, alergije in vnetja,
• genetske okvare zaradi sorodstvenega parjenja,
• vedenjske motnje, strah in nezaupljivost,
• oslabljen imunski sistem, ki je posledica slabih razmer.

In čeprav je začetna cena pogosto privlačna, se stroški zdravljenja hitro kopičijo. Še težje pa so posledice, ki jih nosi pes sam – posledice, ki bi se jim z odgovornim ravnanjem lahko izognili.

Kako prepoznati in preprečiti podporo pasji farmi?

Ko se odločamo za psa, odločamo o življenju živega bitja. In o tem, ali bomo s svojim nakupom prispevali k nadaljnjemu izkoriščanju. Za odgovorno odločitev si lahko pomagamo z nekaj jasnimi smernicami:

• Vedno preverimo vzreditelja in pogoje, v katerih živijo psi.
• Odgovoren vzreditelj ne skriva staršev in ne prodaja mladičev na parkiriščih, avtocestnih postajališčih ali prek “hitrih prevzemov”.
• Rodovnik ni nepotreben papir, ampak edini dokaz o izvoru in načinu vzreje.
• Če želimo psa določene pasme, izberemo preverjenega vzreditelja ali pa ponudimo dom psu iz zavetišča.

Vsaka pravilna izbira šteje. In vsako vprašanje, ki ga postavimo vzreditelju, je korak k bolj odgovornemu odnosu do živali.

Za vsakim ljubkim mladičem iz sumljivega vira stoji nevidno trpljenje

Mladiči, ki se prodajajo kot darila ali »ugodne priložnosti«, imajo za sabo matere, ki živijo v izčrpanosti, bolečini in strahu. Njihovo življenje je industrija, ne skrbništvo. In dokler bo povpraševanje obstajalo, bo obstajala tudi ponudba.

Zato je pomembno, da se kot družba zavedamo svoje vloge. Če si želimo manj pasjih farm, moramo pri tem začeti pri sebi – pri svoji odločitvi, pri potrpežljivosti in pri spoštovanju življenja.

Uredništvo Pes moj prijatelj
Fotografija: FB Zavetišče Ljubljana