Kranj: Odgovori županskih kandidatov

V nedeljo, 18. novembra, bodo potekale redne volitve v občinske svete in redne volitve županov. Volilna kampanja je v polnem teku, na portalu Pes moj prijatelj pa smo se odločili, da bomo kandidatom za župane po posameznih občinah zastavili nekaj vprašanj s področja zaščite živali. Osredotočili smo se na konkretne problematike s področja živalovarstva v posameznih občinah, pri sestavi vprašanj pa so nam pomagali tudi strokovnjaki, predstavniki lokalnih društev za zaščito živali in bralci spletnega portala. Kandidatom v posameznih občinah so bila zastavljena enaka vprašanja. V občinah, kjer je veliko število kandidatov, smo naredili izbor na podlagi javno objavljenih javnomnenjskih anket. Objavljamo odgovore kandidatov, ki smo jih prejeli v roku. Odgovori niso lektorirani.

 

SEZNAM OSTALIH OBČIN NAJDETE S KLIKOM NA TO POVEZAVO!

 

Županske kandidate v Mestni občini Kranj navajamo po abecednem redu priimka:


Veliko slovenskih občin se je v zadnjih letih odpovedalo ognjemetom. Slednji imajo veliko škodljivih posledic na okolje in na živali (vznemirjanje domačih živali, žrtve med pticami). Ognjemeti pod vašim županovanjem DA ali NE?

Ivo Bajec: Nikakor ne. Hrup ognjemetov škodljivo vpliva na živali, onesnažuje okolje hkrati pa bremeni občinski proračun. Sredstva, ki so se v preteklosti porabljala za proračun bi uporabil koristneje.

Robert Nograšek: Ne. Poleg po mojem mnenju nepotrebnih finančnih sredstev, ki jih lahko »praznično« razdelimo v dobrodelne namene so tu še zdravju škodljive snovi, ki se sproščajo v zrak in kasneje z izpiranjem v podtalnico. Ne samo proti ognjemetu, zavzemal sem bom tudi za zelo restriktivno kontrolo pri uporabi pirotehničnih sredstev.

Matjaž Rakovec: Tako zaradi varnosti ljudi kot živali nisem naklonjen uporabi pirotehničnih sredstev za namen zabave ali praznikov. Nobena poškodba ali žrtev ni vredna pogleda na razsvetljeno nebo. Prav tako ne adrenalina, ki ga pri nekaterih povzroči pokanje petard, sprožanje »domačih« ognjemetov in drugih sredstev. Mislim, da je veliko mogoče narediti z ozaveščanjem ljudi. Zavedam pa se, da je to dolgotrajen proces. Kot župan bom zagotovo podpiral projekte, ki bodo ljudi osveščali o posledicah uporabe pirotehničnih sredstev pri ljudeh in živalih. Še tesneje se bom povezal z društvi za zaščito živali, ki jih bom spodbujal, da tudi po šolah predstavljajo problematiko pokanja za živali.

Primož Terplan: Vsekakor se strinjam z vašimi trditvami. Ognjemeta bi se brez težav morali odpovedati, hkrati pa spodbujati vse, da enako storijo tudi sami doma. Ozaveščanje o problematiki je nujno. Je pa pozitivno, da se v tej smeri spodbuja tudi država z raznimi akcijami.


V primeru, da boste izvoljeni, ali imate v svojih načrtih tudi odprtje zavetišča v Mestni občini Kranj vsaj ali predvsem za mačke, saj je njihova problematika precej bolj pereča kot problematika brezdomnih psov, ki jih tako rekoč ni? Poleg tega bi lokalno zavetišče pomenilo manjše stroške za občino (kilometrina in čas na poti za zdaj pooblaščeno zavetišče na Blejski Dobravi nista ravno zanemarljiv strošek).

Ivo Bajec: Vsekakor bi podprl Mestni mačjak v Tomšičevi ulici v Kranju in njegovo širitev.

Robert Nograšek: Občine so v skladu z Zakonom o zaščiti živali dolžne zagotoviti sredstva za delovanje zavetišča oz. poskrbeti za zapuščene živali. Največji izziv pri tem predstavlja iskanje ustrezne lokacije in seveda finančne omejitve, kjer ne gre samo za izgradnjo, temveč predvsem za dolgoročno delovanje in vzdrževanje takega centra. Prepričan sem, da bomo skupaj z Društvom za zaščito živali in njihovimi ljubitelji – med katere uvrščam tudi sebe osebno - skupaj našli ustrezno rešitev že v tem mandatu.

Matjaž Rakovec: Kranj zaenkrat res še nima zavetišča za živali, ki ga zagotovo potrebuje. Pri spremljanju dela različnih društev za zaščito živali v Kranju in bližnji okolici ugotavljam, da je problematika zapuščenih mačk in psov, pa tudi zanemarjanja živali, v naši občini še vedno prevelika. Občinski svet je na junijski seji že sprejel sklep, da se odpre nov projekt Zavetišča za živali in prerazporeditev sredstev za izdelavo projektne dokumentacije. Kot župan se bom v okviru realizacije tega projekta – ki ga bo potrebno pri nekaterih podrobnostih še dodatno optimizirati – zavzemal za brezplačen prenos zemljišča za izgradnjo zavetišča, saj je predvideno zemljišče izgradnje v državni lasti. Obenem bom poskrbel za čim boljši dogovor s sosednjimi občinami za sodelovanje, saj si želim, da bi novo zavetišče ponujalo dovolj kapacitet, ustrezne spremljevalne storitve za sodobno in kakovostno oskrbo ter nastanitev živali. Interes za sodelovanje in sofinanciranje sta že izrazili Občina Škofja Loka in Občina Medvode. Želim si, da novo zavetišče za živali v Kranju tako ne bi pomenilo le manjših stroškov, ampak tudi boljšo oskrbo zapuščenih živali. Zagotovo bo pri tem tudi ključnega pomena sodelovanje zavetišča z društvi za zaščito živali, ki bodo pomembni partnerji upravljanju in delovanju zavetišča.

Primož Terplan: Mestna občina ima že predvideno lokacijo za zavetišče v bližini avtocestnega izvoza Kranj zahod. Prve korake, k tej rešitvi sem že podprl v mestnem svetu, kot mestni svetnik. Predvideva se, da projekt izveden v sodelovanju s drugimi občinami.
 
Ali in kdaj ter kje predvidevate ureditev varno ograjenega pasjega igrišča oz. pasjega parka v Kranju? Menda naj bi celo že obstajali konkretni načrti zanj, vendar se je realizacija nekje izgubila. Ali ste z obstoječimi načrti seznanjeni in morda tudi z razlogom, zakaj se je zataknilo pri izvedbi?

Ivo Bajec: Taki načrti obstajajo v soseski Planina in to podpiram. Gre za celostni projekt ureditve soseske Planina in ker je ta projekt v mrtvem teku, tudi pasjega igrišča še ni.

Robert Nograšek: Na straneh socialnega omrežja sem prebral, da je bila organizirana iniciativa za pasje igrišče, če so bili že pripravljeni projekti in zakaj so se izjalovili, pa žal res ne morem komentirati, saj nimam teh »notranjih« informacij.

Matjaž Rakovec: V okviru proračuna MOK 2017 je bila, kolikor vem, predvidena ureditev pasjega parka nasproti trgovine Spar na Planini, a je zadeva ostala nerealizirana, ker je občinska uprava izvedla anketo med prebivalci, kjer menda ni bilo interesa za pasji park. Osebno menim, da bi bila takšna rešitev zelo dobrodošla, četudi bi jo postavili na drugi lokaciji. Prepričan sem, da bi tovrstne manjše projekte, ki obogatijo lokalno okolje, morali voditi sveti krajevnih skupnosti, s pomočjo strokovne službe za KS. Le krajevne skupnosti so tiste, ki najbolj poznajo svoje okolje in lahko uskladijo takšne projekte na človeškem nivoju. Zaradi takšnih primerov v svojem programu zagotavljam, da bomo v primeru moje izvolitve krajevnim skupnostim namenili več avtonomije in proračunskih sredstev.

Primož Terplan: Izdelava pasjega sprehajališča je bila ena od volilnih obljub našega lokalnega odbora na lokalnih volitvah 2014. Žal pa kot svetniki lahko samo predlagamo projekte, vse niti pa so v rokah župana, ki je tisti, ki usmerja politiko mesta. Kakšno mesto želimo, je predvsem odvisno, kašnega župana bomo imeli, zato tudi kandidiram za župana.

Ali podpirate obvezno čipiranje mačk in uvedbo centralnega registra mačk po vzoru centralnega registra psov kot ukrep za nadzor nad ravnanjem z mačkami in nadzor nad mačjo populacijo in zakaj da oz. zakaj ne?

Ivo Bajec: Podpiram čipiranjem mačk, odgovornim lastništvom in skrbjo za vse domače živali. Lastniki morajo odgovorno ravnati s hišnimi ljubljenčki.

Robert Nograšek: Da. Poleg tega, da se bom zavzemal za urejen nadzor nad ravnanjem vseh živali bom tudi aktivno podpiral vse aktivnosti povezane z ozaveščanjem o skrbni vzgoji in ravnanju z živalmi.

Matjaž Rakovec: Načeloma podpiram, saj je čipiranje enostaven način za identifikacijo živali, če se izgubijo. Poleg tega bi s tem zagotovili nadzor nad neodgovornimi lastniki. Je pa zakonodaja, ki bi to urejala, v pristojnosti državnih organov. Glede na to, da čipiranje predstavlja strošek, ki lahko na neki kmetiji, kjer imajo 10 mačk, znese tudi do 200 evrov (če moj podatek drži, da čipiranje stane nekje med 15 in 20 evrov), bi bilo potrebno ob uvedbi iskati tudi rešitev, kako zagotoviti sredstva za čipiranje, da se ljudje temu ne bi množično izogibali. Ena od rešitev bi lahko bila tudi s strani občin subvencionirana sterilizacija in kastracija mačk.  

Primož Terplan: Težko bi se odločil zakaj ja oz zakaj ne, sam nisem strokovnjak na tem področju. Vsekakor podpiram odločitve stroke in v tem kontekstu je moj odgovor DA.

V mestih in tudi že po vaških naseljih hranitelji - ki niso lastniki teh mačk - hranijo prostoživeče mačke in pristojnim uradnim organom (torej, pristojni osebi na občini), društvom ali zavetiščem sporočajo, kakšno je njihovo stanje in ali se je na lokaciji, kjer se te prostoživeče (pogosto tudi sterilizirane in kastrirane) mačke zadržujejo, pojavila kakšna nova mačka ali kakšna sprememba. Kako bi uredili to razmerje tako, da bi hranitelji ne bili vsakič, ko prijavijo kakšno mačko na občino, proglašeni za lastnike teh mačk, in da bi jim bilo dovoljeno nemoteno hraniti in skrbeti za te nikogaršnje mačke?

Ivo Bajec: Predvsem je potrebno poskrbeti, da se te prosto živeče mačke brez lastnikov nekontrolirano ne razmnožujejo. Tudi sam pa večkrat privoščim kakšen priboljšek mački, ki se zadržuje v bližini mojega doma.

Robert Nograšek: V Kranju imamo »mestni mačjak«, ki se mi zdi odlična zamisel. Podpiral bom njegovo delovanje. Naj pa na tem mestu omenim, da smo doma poskrbeli za šest (6) mačk, ki so ostale po smrti sosede in tudi sedaj je hišni ljubljenček »Max«, ki je najdenček. Tako, da želim poudariti tudi zavzemanje posameznikov oz. družin, za lepšo prihodnost živalim v naši okolici. Občina žal ne bo mogla poskrbeti za vse.

Matjaž Rakovec: Verjamem, da bi bilo to mogoče urediti z uvedbo statusa »hranitelja« mačk, ki ni enak lastniškemu. Pri tem pa bi morali s strani občine, društev in zavetišč zagotoviti zelo dober nadzor, da ne bi prihajalo do tega, da bi se določeni lastniki na primer naveličali živali in bi se proglasili za hranitelje. Menim, da bi pri reševanju te problematike pomagala tudi postavitev bivališč za mačke, še zlasti pozimi, kakor so naredili na Obali.  

Primož Terplan: Te problematike žal ne poznam dovolj natančno. Vsekakor je potrebno preveriti in skupaj s predstavniku društev najti ustrezne rešitve. Moram pa povedati, da smo pred mesecem dni ravno v gozdu našli močno shirano mačko, jo pregledali pri veterinarju in sedaj že kar dobro prehranjena živi pri nas. Moram pa preveriti, kakšno je sedaj stanje s tem statusom našega novega člana. Hvala za vprašanje.

Poznate delo Društva za zaščito živali Kranj? Kako ga ocenjujete? Menite, da bi sodelovanje občine z lokalnim (prostovoljnim) društvom lahko obrodilo kakšne konkretne rezultate na področju problematike, ki se dotikajo brezdomnih živali?

Ivo Bajec: Dela Društva za zaščito živali Kranj ne poznam, si bom pa kot župan prizadeval, da bodo deležni pomoči MO Kranj, saj sem tudi sam ljubitelj živali.

Robert Nograšek: Njihovo delovanje spremljam preko njihove spletne strani. Ocenjujem, da je njihovo delo dobro. Prav je tudi, da svoje predloge izražajo ljudje, ki so seznanjeni s problematiko. Delovanje društva mi je poznano tudi iz njihovih zbiralnih akcij papirja, v katerih se družinsko udeležujemo.

Matjaž Rakovec: Poznam. Pred slabim mesecem sem se na Primskovem udeležil njihove zbiralne akcije starega papirja in zamaškov za dober namen. Cel dan so nosili in zlagali zbran papir in zamaške v kontejner, in z veseljem sem jim pomagal. Vsak mesec na društvu organizirajo tudi licitacije, kjer ponujajo svoje in podarjene izdelke ter pečejo peciva. Ne smemo pozabiti, da imajo ti prostovoljci po svojih domovih nameščenih tudi veliko brezdomih mačk, ki jim iščejo dom. Občudujem njihovo požrtvovalnost in brezpogojno predanost živalim. Brez njih bi bile kranjske živali precej na slabšem. Sodelovanje občine in društva bi zagotovo obrodilo sadove. Največ pa bi s tem pridobile nemočne živali.

Primož Terplan: Žal ne poznam najbolje, tako, da ga težko ocenjujem. Vsekakor bi se morali povezati in sodelovati med seboj ter v tem kontekstu skupaj poiskati sistemske rešitve, ki bi urejale problematiko na celotnem področju Kranja. Vem, da je to do neke mere urejeno, ne vem pa kako je usklajeno z društvi, ki delujejo na tem področju. Z sodelovanjem in povezovanjem, bi bilo to lahko urejeno optimalno.

Je po vašem mnenju Kranj psom prijazna občina? Kaj bi še morali v občini postoriti, da bi bilo za pse in njihove skrbnike bolje poskrbljeno?

Ivo Bajec: V MO Kranj je slabo poskrbljeno za zabojnike za pasje iztrebke. Kranj mora dobiti pasje zavetišče na predvideni lokaciji na Kokrici.

Robert Nograšek: Da. Mislim, da je bilo že veliko postorjenega: postavljeni smetnjaki za »kakce« in vrečke. Seveda bomo dodali še kakšen smetnjak. Zavzemal pa se bom, da bi se pred objekti, kjer je vstop živalim prepovedan uredili prostori v senci, kamor bi lahko privezali psa in mu v poletnih mesecih postregli tudi z vodo.

Matjaž Rakovec: Občina bi lahko med drugim poskrbela za namestitev več kontejnerjev za pasje iztrebke, v katerih bi redno menjavali vrečke, ki jih lastniki uporabljajo za pobiranje izločkov. V nekaterih predelih mesta še vedno marsikdaj leži kakšen iztrebek, tudi na pločniku. Spodbujam tudi postavitev pasjih parkov, a kot sem omenil, bi morali te projekte voditi sveti krajevnih skupnosti. Če bom župan, jim bom to omogočil.  

Primož Terplan: Sam sem bil lastnik psa 10 let, nato še 15 let posredno, ker so bili lastniki starši. Moram reči, da prav posebnih pomanjkljivosti nisem opazil, res pa je, da živim na podeželju. Menim, da je problem predvsem v bolj urbanih okoljih, zato se je potrebno povezati s tam živečimi prebivalci in ugotoviti dejanske potrebe prebivalstva.

Kaj bi naredili oz. ali načrtujete aktivnosti za izboljšanje osveščenosti ljudi o problematiki zapuščenih / brezdomnih živali? Ali se strinjate z idejo, da bi v vsaki izdaji Gorenjskega glasa, Kranjčanke in na spletni strani Mestne občine Kranj bile objavljene kratke ozaveščevalne objave, s poudarkom na pomenu sterilizacije in kastracije, pa tudi ostale aktualne teme s tega področja? Ali bi se bili pripravljeni pri tem povezati z lokalnim društvom za zaščito živali, ki bi vam bilo lahko v pomoč pri pripravi takšnih vsebin?

Ivo Bajec: Občina Kranj ima v vseh edicijah Gorenjskega glasa zakupljen določen prostor za objave in ko bom župan, bod tudi lokalna društva za zaščito živali dobila svoj prostor za objave v Gorenjskem glasu.

Robert Nograšek: Še enkrat bi se navezal na »Mestni mačjak«, ki zelo dobro deluje na socialnih omrežjih in ogromno ljudi ozavešča o situaciji. Potrebno je razširiti to dejavnost in seveda aktivno sodelovati z Društvom za zaščito živali.

Matjaž Rakovec: Menim, da so preventivne akcije ozaveščanja in akcije sterilizacije/kastracije lastniških in prostoživečih živali eden pomembnejših ukrepov za zajezitev problematike brezdomnih in zapuščenih živali. Gorenjski Glas in Kranjčanka sta sicer avtonomna medija, ki sama ustvarjata vsebino (razen v primeru zakupa prostora). Zagotovo pa je smiselno tovrstne vsebine čim bolj približati ljudem prek socialnih omrežij in različnih medijev, med njimi tudi spletne strani Mestne občine Kranj, kjer bi lahko med drugim objavljali informacije o živalih, ki jih lahko ljudje posvojijo. Kot župan se bom zavzemal, da se vsako leto v občinskem proračunu zagotovi del sredstev za subvencioniranje sterilizacij in kastracij lastniških mačk, ter nadaljevanje vsakoletnih akcij odvzema in sterlilizacije/kastracije prostoživečih mačk v Mestni občini Kranj. Zagotovo so lokalna društva za zaščito živali tista, ki imajo izkušnje iz terena in lahko prepoznajo, kaj je aktualno in katere probleme bi bilo nujno reševati. Zato se je z njimi smiselno povezovati. Eden izmed takšnih problemov, ki ga lahko rešujemo društva in občine skupaj, je čipiranje mačk. Verjamem, da bi tudi to pomembno pripomoglo k zajezitvi problematike zapuščenih in brezdomnih živali.

Primož Terplan: Se strinjam. Moj odgovor na vaša vprašanja je DA.

Na kakšen način bi kot župan vplivali na pristojno zavetišče, da bi redno ter ažurirano objavljalo informacije o najdenih / rešenih živalih in da bi bila zgodovina in usoda posamezne živali javno dokumentirana ter sledljiva? Na spletni strani tega zavetišča je večkrat kot iskalec doma objavljen zgolj en sam pes, ali celo nobeden. Še kakšen teden nazaj je bilo objavljenih 9 odraslih mačk, ki jih v trenutku pisanja teh vprašanj ni. Kje so te mačke, kaj se je zgodilo z njimi? Glede na izkušnje društev s posvojitvami odraslih mačk in ob neverjetno pereči problematiki brezdomnih muc po vsej Sloveniji, se nam zdi več kot neverjetno, da bi bile vse v enem tednu posvojene. Vaše mnenje o tem?

Ivo Bajec: Pod mojim županovanjem bosta imela Mestni mačjak in zavetišče za živali skupno spletno stran, kjer bo tudi možen ogled vseh razpoložljivih živali in posvojitev. Na spletni strani MO Kranj bomo propagirali odgovoren odnos do živali.

Robert Nograšek: Zavzemal se bom, da bodo mediji (tiskani, radio, lokalna televizija, socialna omrežja,…) namenili temam povezanim s celostno obravnavo živali veliko več prostora, kot ga namenjajo sedaj. Prijazen »živalski« pozdrav iz Kranja!

Matjaž Rakovec: Izkušnje iz Obale in Maribora kažejo, da je dobro sodelovanje med zavetišči in društvi za zaščito živali mogoče. Delovanje zavetišča mora postati transparentno, z rednim poročanjem o sprejetih, oskrbovanih in oddanih živalih, ter o stroških, povezanih z dejavnostjo zavetišča, ki jih ima občina, saj sofinancira oskrbo teh živali. V Kranju imamo veliko društev in posameznikov, ki delajo dobro. Skrb za živali zanje ni le ena od dejavnosti, temveč je poslanstvo, v katerega vlagajo nešteto prostovoljnih ur in lastnih sredstev. Med temi posamezniki je zagotovo Kranjčan Andraž Muljavec, fotograf, ki je s fotografijami zapuščenih živali mnogim med njimi že pomagal najti dom. Zato je zasluženo med letošnjimi nagrajenci Mestne občine Kranj. Prepričan sem, da mora biti cilj vsakega zavetišča, da se zna povezovati in z različnimi načini živalim najti primeren dom, brez evtanazij, ki bodo z novim Zakonom o zaščiti živali tudi zakonsko prepovedane.

Primož Terplan: O konkretnih zadevah, ki jih navajate nisem seznanjen. Vsekakor pa kot župan v samem začetku v postopkih izbire pravih ljudi na prava mesta oz. sklepanje pogodb z ustreznimi izvajalci storitev lahko zagotovi ali se bodo naloge izvajale skladno s standardi in pravili, ki veljajo za to področje. Skladno s svojimi pristojnostmi lahko preveri delovanje le teh in v primeru ugotovljenih nepravilnosti pristojne službe pozove k ukrepanju.


SEZNAM OSTALIH OBČIN NAJDETE S KLIKOM NA TO POVEZAVO!

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.