V nedeljo, 18. novembra, bodo potekale redne volitve v občinske svete in redne volitve županov. Volilna kampanja je v polnem teku, na portalu Pes moj prijatelj pa smo se odločili, da bomo kandidatom za župane po posameznih občinah zastavili nekaj vprašanj s področja zaščite živali. Osredotočili smo se na konkretne problematike s področja živalovarstva v posameznih občinah, pri sestavi vprašanj pa so nam pomagali tudi strokovnjaki, predstavniki lokalnih društev za zaščito živali in bralci spletnega portala. Kandidatom v posameznih občinah so bila zastavljena enaka vprašanja.

V občinah, kjer je veliko število kandidatov, smo naredili izbor na podlagi javno objavljenih javnomnenjskih anket (vir). Odgovori kandidatov niso lektorirani.

SEZNAM OSTALIH OBČIN NAJDETE S KLIKOM NA TO POVEZAVO!

Županske kandidate v Mestni občini Ljubljana navajamo po abecednem redu priimka:

Veliko slovenskih občin se je v zadnjih letih odpovedalo ognjemetom. Slednji imajo veliko škodljivih posledic na okolje in na živali (vznemirjanje domačih živali, žrtve med pticami). Ognjemeti pod vašim županovanjem DA ali NE?

Milan Jakopovič: Ne. Prvi razlog je onesnaževanje. Zvočno onesnaževanje je zelo moteče tako za živali kot za ljudi, zlasti za starejše ter za dojenčke in mlajše otroke. Poleg tega tradicionalni novoletni ognjemet v Ljubljani, ki je financiran iz mestnega proračuna, poteka prav v času, ko sta v mestu pogosta inverzija in preseganje mejne vrednosti onesnaženosti s trdimi delci. K temu prispevajo tudi pirotehnična sredstva. Verjamem, da lahko Ljubljančanke in Ljubljančani ter druge obiskovalke in obiskovalci mesta prehod v novo leto praznujejo tudi na drugačne načine; takšne, ki ne bodo škodovali meščankam in meščanom in okolju ter hkrati ne bodo vznemirjali hišnih ljubljenčkov in drugih živali.

Zoran Janković: Ognjemeti da, vendar morajo biti ekološki in kratki. Če bi se odpovedali ognjemetu, sem prepričan, da bi se pojavili številčnejši zasebni in okolju škodljivi. Mi namreč uporabljamo samo certificirane izstrelke, skladne z evropsko zakonodajo, ki ne vsebujejo plastike, ampak so sestavljeni izključno iz papirja oziroma razgradljivih materialov. Kot so pokazale meritve Inštituta Jožefa Štefana, zraka dodatno ne poslabšajo. Sicer pa že vsa leta z ozaveščevalnimi akcijami (»Petarde, ne hvala!«, »Bodi zvezda, ne meči petard«) skupaj s policijo opozarjamo na škodljive učinke porabe pirotehničnih sredstev in njihov vpliv na živali. Opažamo, da smo pri tem uspešni, saj beležimo manjšo uporabo pirotehnike s strani občanov.

Anže Logar: Ognjemet  da, Ljubljana ima dolgo tradicijo novoletnih ognjemetov z ljubljanskega gradu. Večja težava so ostala pirotehnična sredstva, ki so nevarna tako za ljudi kot za živali. Tu je treba najti ustrezno rešitev, ki gre v smeri večje restrikcije.

Dragan Matić: Ognjemete v Ljubljani je potrebno omejiti, uporabo pirotehničnih sredstev pa prepovedati,  saj  v mesecu decembru in januarju zrak v centru mesta in  okolici pogosto presega dovoljenih 50 mg/m3, . V dneh po ognjemetu zrak ostaja močno onesnažen še vsaj teden dni, svetlobno onesnaževanje in hrup, ki pri tem nastajata pa še dodatno negativno vplivata na živali.

Ste že kdaj obiskali Zavetišče Ljubljana?

Milan Jakopovič: Zavetišče Ljubljana sem pred leti obiskoval kot prostovoljec za sprehajanje psov. S sodelavko sva pred časom tja peljala zapuščeno bolehno mucko. Danes večinoma sprehajam svojo psičko, doma pa imam tudi dve mački, ki sem ju posvojil iz zavetišč.

Zoran Janković: Seveda, večkrat. V tem mandatu smo v Gmajnicah začeli graditi novo sodobno zavetišče za zapuščene živali, kjer bo kapacitet za mačke kar dvakrat več kot v obstoječem zavetišču in za vse živali bodo bivalni pogoji veliko boljši.

Anže Logar: Brina in Packo, dva pasja člana naše družine izhajata prav iz tam.

Dragan Matić: Da obiskal sem tako Zavetišče Gmajnice kot tudi živalski vrt v Ljubljani. V lokalnem odboru Ljubljana, stranke SMC smo tudi že izvedli nekaj dobrodelnih akcij in razumemo problematiko živali v Ljubljani. Veliko naših članov je tudi ljubiteljev domačih živali in temu področju posvečamo veliko pozornost.

V gradnji je novo zavetišče, ki bo, po napovedih, najbolj sodobno zavetišče v Sloveniji. A zelo pomembno je sprejeti določene ukrepe, s pomočjo katerih bo v zavetišča prihajalo čim manj brezdomnih psov in muc. Največji problem so predvsem mačke, za katere v zavetišču pogosto zmanjka namestitev. Kako bi se sami lotili problema tolikšnega števila brezdomnih mačk na področju Mestne občine Ljubljana?

Milan Jakopovič: Prostoživeče mačke niso mestna nadloga. Vsekakor pa menim, da je treba regulirati njihovo število. Na občinski ravni so mehanizmi za zmanjševanje števila brezdomnih mačk omejeni. Zagotoviti je treba večje (so)financiranje programov, ki omogočajo odvzem prostoživečih mačk iz okolja, njihovo sterilizacijo oz. kastracijo ter kasnejšo vrnitev v okolje ali oddajo v posvojitev. Ti programi trenutno v veliki meri slonijo na delu posameznih društev ter prostovoljk in prostovoljcev. MOL bi si morala prizadevati za sistemsko rešitev problema in podpirati čimprejšnje sprejetje novele Zakona o zaščiti živali, s katero bi se v Sloveniji uvedlo obvezno čipiranje mačk.

Zoran Janković: Zavetišče Ljubljana že vse od ustanovitve skrbi za zapuščene mačke. Od leta 2009 izvaja projekt Prostoživeče mačke v mestu, s katerim sistematično urejamo tovrstno problematiko; doslej smo oskrbeli že več kot 12.000 prostoživečih mačk, kar je daleč največ med vsemi občinami. Razvili smo tudi poseben spletni portal MuceLj za uporabnike, ki sodelujejo v projektu ter za spremljanje populacije prostoživečih mačk in statistike na tem področju. Rezultat projekta je manj zapuščenih mačk, zato ga bomo izvajali tudi v prihodnje. Za večji preboj pa so potrebne spremembe na državni ravni.

Anže Logar: Najprej je nujno osveščanje prebivalstva. Domače živali niso igrače, ki jih kot otrok odvržeš, ko ti niso več zanimive. Lastnik, ki se odloči, da bo imel doma mačko ali psa, mora zanjo oziroma zanj tudi skrbeti. Ne razumem ljudi, ki lahko mačko kar pustijo na cesti.  

Dragan Matić: V prvi vrsti moramo najprej poskrbeti za odgovornost lastnikov mačk, saj se večina mladičev ne skoti brezdomno. Z večjo ozaveščenostjo do te problematike,  menimo lahko naredimo korak naprej tudi pri muckih, enako kot smo to naredili pri psih. Verjetno bi bilo to potrebno reševati z odlokom, v začetku pa seveda z različnimi aktivnostmi, saj bo za to priložnost tudi ob začetku obratovanja novega zavetišča.

Tudi v Ljubljani, kot po vsej Sloveniji obstaja velik problem prevelikega števila prostoživečih mačk. Kako bi spremenili odnos javnosti do njih in jih iz "nadloge" spremenili v "okras" mesta?

Milan Jakopovič: Enako kot pri prejšnjem odgovoru.

Zoran Janković: V Ljubljani dovoljujemo hranjenje živali na javnih površinah za potrebe izvajanja projektov, ki so odobreni s strani mesta, in na takšen način skrbimo, da so prostoživeče mačke deležne kakovostne oskrbe. Pri tem je ključen že omenjeni projekt Prostoživeče mačke v mestu, ki ga vodi Zavetišče Ljubljana in je kot prvi v Sloveniji sistematično pristopil k reševanju te problematike. Splošni podatki za spremljanje populacije prostoživečih mačk bodo dostopni javnosti. Več steriliziranih/kastriranih prostoživečih mačk pomeni manj mladičev, manj konfliktov in bolj zdrave živali. Potrebno je nadaljevati z ozaveščanjem, kajti bolje osveščeni občani bodo razumeli tudi koristno plat prostoživečih mačk, s tem bodo do njih bolj strpni in bolj odgovorni.

Anže Logar: Naloga mesta je da zagotovi ustrezna sredstva za projekte, ki ponujajo rešitev. Moja naloga bi bila torej spodbuditi vas, da pripravite ustrezne predloge, ki bi jih mesto podprlo.

Dragan Matić: Problematika psov je bila pred desetletjem podobna, kot je danes  z mačkami. Eden izmed načinov za rešitev le tega je najprej odgovorno lastništvo in tu lahko MOL naredi veliko z ozaveščanjem in strokovnim pristopom, saj bi Ljubljančani lažje razumeli razsežnosti problema. Problem osem do deset tisoč prostoživečih mačk v Ljubljani si vsekakor zasluži resen premislek in ukrepanje.

Kakšne ukrepe bi sprejeli, da bi ustavili naraščanje števila brezdomnih muc?

Milan Jakopovič: Enako kot pri prejšnjem odgovoru.

Zoran Janković: S projektom Prostoživeče mačke v mestu smo obrnili trend naraščanja števila brezdomnih muc. Projekt je uspešen in z njim bomo nadaljevali. Prav tako bo do mačk prijazno tudi prenovljeno zavetišče, saj bomo trenutnih 46 nadomestili z 64 dvojnimi bivalnimi prostori. Nove kapacitete bodo omogočale namestitev tudi čez 200 zapuščenih mačk, kot so potrebe zavetišča v zadnjih letih. Novo zavetišče bo še bolj prijazno tudi do obiskovalcev, namenjeno bo tudi izobraževanju. Osveščanje občanov in izobraževanje skrbnikov mačk bo privedlo do še bolj odgovornih skrbnikov, s čimer bo brezdomnih muc še manj. Potrebne pa so tudi spremembe v zakonodaji, kar je domena države.

Anže Logar: Enako kot pri prejšnjem vprašanju.

Dragan Matić: Najprej se moramo zavedati, samo ena mačka skupaj s svojimi potomci v sedmih letih lahko prispeva k rojstvu skoraj 400 tisoč mačk. Zato je odgovorno lastništvo s sterilizacijo in kastracijo lastnikov nujno za izboljšanje sedanjega stanja. Verjetno bo potrebno poleg ozaveščanja lastnikov sprejeti tudi neprijetne ukrepe v obliki odloka za obvezno čipiranje.

V zadnjih letih je Ljubljana dobila veliko površin, ki so namenjene psom in njihovim skrbnikom. A mesto je veliko, zato novi pasji parki in ostale površine, namenjene aktivnostim s psi, niso nikoli odveč. Boste kot župan tudi temu posvečali kaj pozornosti? Česa po vašem mnenju v Ljubljani še manjka, če se omejimo na področje domačih živali?

Milan Jakopovič: Župan bi moral upoštevati mnenja in želje vseh prebivalk in prebivalcev mesta, med katere sodijo tudi skrbnice in skrbniki psov. Zagotavljanje pogojev za rekreacijo in zadovoljevanje drugih potreb hišnih ljubljenčkov je v prvi vrsti odgovornost njihovih lastnikov. Občina pa zagotavlja in vzdržuje javne površine za druženje, igro in rekreacijo prebivalk in prebivalcev, na katerih se pogosto zadržujejo tudi psi. Zato je smiselno, da ob takih površinah v vsaki četrtni skupnosti občina zagotavlja vrečke za pobiranje pasjih iztrebkov in posebne koše zanje, po potrebi pa tudi igralne poligone. V zadnjih 8 letih je MOL vzpostavitvi pasjih parkov namenila približno 50.000 evrov, kar se mi pravzaprav ne zdi veliko. Zato podpiram tudi oblikovanje posebnih ograjenih zelenih površin, v katerih se lahko psi gibljejo oziroma rekreirajo neovirano, brez povodca, kar drugje, posebej v centru mesta, ni mogoče.

Zoran Janković: Od leta 2007 smo postavili pet pasjih parkov, katerih uporaba je brezplačna, urejeni imamo tudi dve pasji stranišči na prostem. Še naprej bomo nadaljevali s tovrstno prakso.

Anže Logar: Ja, dodal bi še po eno klopco pod vsako drevo, da se lahko lastniki psov mirno usedejo. Ter bistveno razširil mrežo košev za pasje iztrebke. Teh primanjkuje.

Dragan Matić: Potrebno je preveriti ali so vse četrtne skupnosti ustrezno pokrite s površinami, ki so namenjene psom. Vsekakor je tudi to tematika, ki ne sme ostati le v centru mesta ampak v vseh bivalnih območjih. Ne smemo pozabiti, da so takšni parki potrebni tudi v bližini poslovnih centrov, saj hišni ljubljenčki danes spremljajo lastnike tudi na delovnem mestu.

Kaj bi naredili oz. ali načrtujete aktivnosti za izboljšanje ozaveščenosti ljudi o problematiki zapuščenih in brezdomnih živali?

Milan Jakopovič: Rešitev je treba poiskati v sodelovanju z društvi oziroma zavetišči, ki že delujejo na področju osveščanja. Občina mora biti nosilec projekta na temo odgovornega lastništva živali, s katerim bo v sodelovanju s strokovnimi organizacijami zagotovila izvajanje programov osveščanja in izobraževanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in širše. Izobraževanje najmlajših je eden od pogojev, da bodo v odrasli dobi odgovorni skrbniki ljubljenčkov.

Zoran Janković: Da, Ljubljana je psom prijazna občina. Kot zgoraj omenjeno, smo postavili že 5 brezplačnih pasjih parkov: ob Vilharjevi ulici (v sklopu Severnega parka), v Štepanjskem naselju (ob Pesarski), v Kosezah (ob koseških blokih na Ulici bratov Učakar), v Šmartinskem parku, na Celvelandski ulici; v Tivoliju in ob četrtni skupnosti Vič smo uredili dve pasji stranišči na prostem; poleg tega imamo nameščene tudi koše za pasje iztrebke. Sicer pa gradimo novo, sodobno zavetišče za zapuščene živali: prostore nekdanje goveje farme Ljubljanskih mlekarn, ki so bili leta 2002 preurejeni v zavetišče sistematične oskrbe zapuščenih psov in mačk pri nas, bodo tako zamenjali največji in najsodobneje urejeni prostori v Sloveniji, ki bodo poleg osnovne naloge zavetišča omogočali tudi razvoj središča za obravnavo širše problematike odgovornega skrbništva in dobrobiti hišnih živali, kot tudi izobraževanje ter usposabljanju mladih strokovnih kadrov in druge zainteresirane javnosti. Tudi sam imam tri štirinožne prijatelje.

Anže Logar: S posebnimi vnaprej načrtovani akcijami, ki jih bomo pripravili v sodelovanju s stroko in javnostjo, ki se s tem področjem aktivno ukvarja.

Dragan Matić: Novo zavetišče v Gmajnicah bo vsekakor pripomoglo k prepoznavnosti problema, saj se lahko preko različnih aktivnostih neposredno komunicira z Ljubljančani. Tukaj mislimo na informiranje javnosti, da mora v zavetišču dežurati 24 urna služba za pomoč na terenu, ki je brezplačna in je potrebno vsako prostoživečo mačko sterilizirati oz. kastrirati ter zdravstveno oskrbeti. Če je takšnih mačk samo 1000 na leto mora zavetišče samo za stroške nameniti 50.000 evrov in to je velika vsota.

Je po vašem mnenju Ljubljana psom prijazna občina? Kaj bi še morali v občini postoriti, da bi bilo za pse in njihove skrbnike bolje poskrbljeno?

Milan Jakopovič: V Ljubljani je sicer precej zelenih površin, kjer lahko skrbnice in skrbniki psov poskrbimo za rekreacijo psov (Tivoli, Rožnik, Golovec …). Kot sem že poudaril, mora za te površine občina ustrezno (po)skrbeti; s stališča skrbnic in skrbnikov psov na primer predvsem z zagotavljanjem vrečk za iztrebke in posebnih košev zanje. Opozoriti pa je treba na krčenje zelenih površin in njihovo pomanjkanje v določenih predelih mestah, kjer se tako neokrnjena narava kot tudi urejene zelene površine umikajo novogradnjam ali širitvam cestišč. V Levici si prizadevamo, da bi se zelene površine, namenjene druženju, rekreaciji in preživljanju prostega časa tako prebivalk in prebivalcev Ljubljane kot njihovih ljubljenčkov, ustrezno vzdrževale in ohranjale.

Zoran Janković: Pomembno je začeti z izobraževanjem zelo zgodaj, že od malih nog, zato me veseli podatek, da že sedaj zavetišče obišče v povprečju več kot 400 otrok letno. Novo zavetišče bo omogočalo obisk še večjega števila otrok vseh starosti. Verjamem, da obisk zavetišča otrokom pomeni pomembno izkušnjo k bodočemu odgovornemu odnosu do živali. Občane ozaveščamo tudi preko lokalnih občil in spletnih medijev, s čimer bomo nadaljevali tudi v prihodnje.

Anže Logar: Moje izkušnje so dobre.

Dragan Matić: Z izjemo nekaterih predelov v Ljubljani, lahko rečemo, da je za pse dobro poskrbljeno. Seveda imamo tako kot povsod dobre in slabe prakse in ena izmed njih je, da psov ne smemo voditi v javne zgradbe, če imamo le tam opravke. Tudi nekateri trgovski lokali in avtobusni prevozniki ne dovolijo vstopa lastnika in psa. Tu ostaja še veliko prostora za samo vzgojo lastnikov psov in ostalih deležnikov. Lastništvo je odgovornost in moramo priznati, da se žal tega ne zavedajo tudi nekateri lastniki psov, ki jih neodgovorno sprehajajo brez povodca in ne pobirajo iztrebkov za njimi.

Kaj menite o napovedani spremembi Zakona o zaščiti živali, s katero se bo ukinila možnost evtanaziranja zdravih živali, v kolikor v 30 dneh od sprejema v zavetišče ne bodo našle novega doma?

Milan Jakopovič: V Levici takšno spremembo podpiramo. Pri tem moramo pohvaliti ljubljansko zavetišče na Gmajnicah, ki že sedaj ne opravlja evtanazije zdravih živali. Problematiko zavetišč bi bilo treba rešiti s sistemskim financiranjem. Zasebna zavetišča so namreč odvisna od donacij in dela prostovoljk in prostovoljcev, kar kljub njihovim dobrim namenom ne predstavlja dolgoročne rešitve.

Zoran Janković: Z napovedano spremembo soglašam. Zavetišče se mora financirati iz proračuna.

Anže Logar: To je predlog, ki ga je v prejšnjem mandatu pripravil Dejan Židan, pa na koncu ni šel čez parlamentarno proceduro. Z novim mandatom se je zakonodajni postopek ustavil, na čelu ministrstva pa je sedaj druga oseba. Nimam podatka, da bi v kratkem v parlamentarno proceduro vložili zakon v obliki, kot je bila predhodno pripravljena.

Dragan Matić: Tu moramo jasno poudariti, da Mestna občina Ljubljana po naših  informacijah tega že sedaj ne izvaja in se zato za naše ljubljenčke ne bo nič spremenilo. Tudi sam bom podpiral moralno etične vrednote in bi že sedaj ravnal tako, se pravi brez evtanazije.

Ali podpirate obvezno čipiranje mačk in uvedbo centralnega registra mačk po vzoru centralnega registra psov kot ukrep za nadzor nad ravnanjem z mačkami in nadzor nad mačjo populacijo in zakaj da oz. zakaj ne?

Milan Jakopovič: Da. Na podlagi izkušnje z uvedbo obveznega čipiranja psov lahko zaključimo, da gre za ukrep, s katerim se močno zmanjša število zapuščenih živali. Koristi od tega ukrepa imajo lastniki, ki lažje pridejo do izgubljenih živali, in živali, ki pravočasno dobijo odgovorne skrbnike, ki jih ne bodo zapustili. Pridobi tudi lokalna skupnost, saj se na ta način močno znižajo stroški oskrbe zapuščenih živali.

Zoran Janković: Da, saj bi na takšen način lastnike mačk lažje opozarjali na skrb za njihove štirinožne prijatelje in tudi s tem pripomogli k manjšemu številu brezdomnih mačk.

Anže Logar: To vprašanje je bolj  stvar stroke in pa izvedlivosti, glede na naravne karakteristike mačk.

Dragan Matić: V prejšnjih odgovorih smo se že dotaknili tega področja in vsekakor bo čipiranje mačk in uvedba centralnega registra nujno za rešitev nastale zagate.



SEZNAM OSTALIH OBČIN NAJDETE S KLIKOM NA TO POVEZAVO!