V nedeljo, 18. novembra, bodo potekale redne volitve v občinske svete in redne volitve županov. Volilna kampanja je v polnem teku, na portalu Pes moj prijatelj pa smo se odločili, da bomo kandidatom za župane po posameznih občinah zastavili nekaj vprašanj s področja zaščite živali. Osredotočili smo se na konkretne problematike s področja živalovarstva v posameznih občinah, pri sestavi vprašanj pa so nam pomagali tudi strokovnjaki, predstavniki lokalnih društev za zaščito živali in bralci spletnega portala. Kandidatom v posameznih občinah so bila zastavljena enaka vprašanja. Čeprav sta bila k temu pozvana večkrat, na vprašanja nista odgovorila Rok Mežnar in Jože Kobe. Odgovori kandidatov niso lektorirani.

SEZNAM OSTALIH OBČIN NAJDETE S KLIKOM NA TO POVEZAVO!

Županska kandidata v Mestni občini Novo mesto navajamo po abecednem redu priimka:

Ali bi kot župan premislili o pomoči socialno ogroženim lastnikom živali pri kritju stroškov sterilizacij in kastracij mačk in nujnih zdravljenj psov in mačk?

Gregor Macedoni: Glede na to, da vsaka žival predstavlja strošek, naj ljudje pred nakupom ali pridobitvijo domače živali dobro razmislijo tudi o posledicah in lastni odgovornosti. Mestna občina Novo mesto vsako leto preko Društva za zaščito živali med drugim sofinancira tudi sterilizacije in kastracije mačk in nujna zdravljenja psov in mačk. Te pomoči so deležni tisti, ki sami tega stroška ne zmorejo.

Alenka Muhič: Menim, da so tudi med socialno ogroženimi ljubitelji živali, ki pa zaradi svoje materialne stiske, ne bi smeli biti prikrajšani za bližino in stik vseh hišnih ljubljenčkov. Prav tako je bližina živali zelo pomembna za starejše ljudi, ki so osamljeni in socialno izolirani, saj vemo, da živali delujejo na ljudi pozitivno, če že ne celo terapevtsko. Menim, da bi z dobro zastavljenimi kriteriji lahko upravičili financiranje stroškov socialno ogroženih lastnikov živali, kot je sterilizacija in kastracija mačk ter nujnih zdravljen psov in mačk.

Novo mesto je letos končno dobilo pasji park. Kaj bi kot župan še storili za boljše življenje domačih živali in njihovih skrbnikov v občini?

Gregor Macedoni: Županova osnovna naloga je skrb za dobro življenje ljudi. Zadovoljni ljudje so tudi dobri lastniki oziroma skrbniki živali. Preko financiranja zavetišča in sofinanciranja društva konkretno skrbimo za zapuščene živali. V bodoče bomo s pomočjo društev in stroke spodbujali predvsem vrtce in šole k osveščanju o odgovornem ravnanju z živalmi. Prav tako pa bom spodbujal, da bomo v prihodnje skupaj s krajevnimi skupnostmi uredili še kakšen pasji park.

Alenka Muhič: Za boljše življenje domačih živali in pomoč skrbnikom bi umestila dodatne pasje parke na območjih goste poseljenosti (blokovska naselja), postavila pitnike za živali na različnih lokacijah po mestu ter povečala število mest za higiensko odstranitev pasjih iztrebkov.

Ali bi kot župan razmislili o lastnem, malem zavetišču za zavržene živali?

Gregor Macedoni: Ne. To naj opravljajo za to usposobljeni ljudje.

Alenka Muhič: Sem ljubiteljica živali in mi je skrb za zavržene živali pomembna, vendar zavržene živali potrebujejo vsakodnevno pravilno nego in skrb, ki jo že odlično nudijo v obstoječih zavetiščih, ki profesionalno in z vsem ustreznim znanjem opravljajo svoje delo.

Kaj menite o možnosti / nujnosti vzpostavitve enotnih cen storitev zavetišč za zapuščene živali na ravni države, s katero bi regulirali cene storitev za oskrbo zapuščenih živali, ki jih zavetišča zaračunavajo pogodbenim občinam? Cene storitev se med zavetišči namreč zelo razlikujejo. Pogosto se dogaja, da zaradi nižjih cen določeno območje pokriva zavetišče z drugega konca države, kar v končni fazi lahko storitve zaradi potnih stroškov in terenskih ur tudi podraži, vsekakor pa podaljša reakcijski čas zavetišča.

Gregor Macedoni: Država lahko občinam predlaga priporočeno ceno. Glede na to, da so občine po Zakonu o zaščiti živali dolžne poskrbeti za zapuščene živali, imajo tudi vso zakonsko možnost, da oblikujejo ceno storitve zavetišča. Cena prevoza in število ur so sestavni del končne cene, zato po našem mnenju bolj oddaljena zavetišča težko ponudijo nižjo ceno.

Alenka Muhič: Podpiram regulacijo cen na državnem nivoju. Ob tem pa bi bilo potrebno na regijskem nivoju razmisliti tudi o regulaciji delitve območja, ki bi ga operativno pokrivalo posamezno zavetišče. Na ta način bi lahko racionalizirali delo in stroške, saj bi se izognili nepotrebnim potnim stroškom, dodatnim terenskim uram in zmanjšal bi se reakcijski čas ukrepanja na terenu.

Kaj menite o napovedani spremembi Zakona o zaščiti živali, s katero se bo ukinila možnost evtanaziranja zdravih živali, v kolikor v 30 dneh od sprejema v zavetišče ne bodo našle novega doma? Kako si predstavljate financiranje zavetišč za zapuščene živali, če bo ta sprememba zakona sprejeta?

Gregor Macedoni: Vsekakor kot ljubitelj živali podpiram, da se vsem živalim iz zavetišča čim prej najde novega lastnika. Če bo država spremembo Zakona sprejela, pričakujemo, da bo poskrbela tudi za financiranje dodatnih stroškov. Nikakor pa stroški ne smejo bremeniti zavetišča, saj bi bilo to finančno breme za njih preveliko in posledično ne bi mogli sprejemati in skrbeti za nove zapuščene živali.

Alenka Muhič: S spremembo zakona se bo dodatno obremenil občinski proračun, saj se bodo tako povečali stroški oskrbe za živali in le teh stroškov ne moremo prepustiti samo koncesionarju. Stroške bi lahko zmanjšali na način, da se med ljudmi spodbuja pozitiven odnos do živali in skrb za njih z ukrepi, kot so posvojitve in botrstva.

Kaj menite o možnosti vzpostavitve občinskega nadzora nad čipiranjem psov predvsem na podeželskih območjih občin? Zakonodaja predvideva tak nadzor preko občinskih redarskih služb in se, kot vemo, ne izvaja. S povečanim nadzorom bi se namreč zmanjšalo število nečipiranih psov, s tem pa tudi stroški občin.

Gregor Macedoni: V Mestni občini Novo mesto (razen v romskih naseljih), kot tudi v večini občin, potepuški psi niso problem, saj je dolgoletna zakonodaja o obveznem označevanju psov na tem področju dosegla svoj namen.

Alenka Muhič: Zakonodaja že sedaj predvideva tak nadzor, zato nujno potrebujemo večje število zaposlenih radarjev na občinskem inšpektoratu.

Tudi v Novem mestu, kot po vsej Sloveniji obstaja velik problem prevelikega števila prostoživečih mačk. Kako bi spremenili odnos javnosti do njih in jih iz "nadloge" spremenili v "»okras" mesta?

Gregor Macedoni: Zaradi dobrega dela Društva za zaščito živali in njihovega sodelovanja z veterinarsko stroko ter občino, zapuščene mačke niso velik problem v naši občini. S sofinanciranjem sterilizacije in kastracije preprečujemo nezaželene mladiče, kar je poleg izobraževanja ljudi edina učinkovito sredstvo proti prevelikemu številu prostoživečih mačk.

Alenka Muhič: Poudarjala bi koristnost mačk za naravno ravnovesje, in ohranjala njihov naravni nagon pri preganjanju glodalcev. Menim, da človek ne bi smel preveč posegati v spreminjanje nagonskih navad živali in njihovo naravo.

Kakšne ukrepe bi sprejeli, da bi ustavili naraščanje števila brezdomnih muc?

Gregor Macedoni: Odgovor je že pod prejšnjo točko.

Alenka Muhič: Povečala bi financiranje društvom in koncesionarjem pri iskanju domov za brezdomne mačke, s tem, da bi se novim lastnikom preko teh institucij zagotovila začetna oskrba mačk (cepljenje, kastracije, sterilizacije,...) ter pridobitev osnovnih znanj za njihovo skrb preko delavnic. Na ta način bi bila olajšana odločitev bodočim lastnikom za njihovo posvojitev.

SEZNAM OSTALIH OBČIN NAJDETE S KLIKOM NA TO POVEZAVO!