Poletje, sonce, travniki, razposajeni kužki, ki tekajo naokrog – vse skupaj se sliši kot popolna slika brezskrbnega dneva. A tudi na najbolj idiličnem travniku se skriva nekaj, kar zna hitro pokvariti dobro voljo – trave, predvsem tiste z drobnimi, ostrimi klasi.

Ne govorimo o tem, da pes malo pohrusta travico – govorimo o nevarnosti, ko se klas zatakne tam, kjer nikakor ne bi smel: v uho, nos, tačko ali celo grlo.

Kje se trave najpogosteje zataknejo?

• Ušesa: Trava najraje zdrsne v ušesni kanal – sploh pri psih z daljšo dlako okoli ušes. Če pes začne nenadoma močno tresti z glavo ali drgniti uho ob tla, je to lahko znak, da se nekaj neugodnega skriva v ušesu.
• Nos: Klas se lahko ujame v nosno votlino med vohljanjem ali igro v travi. Rezultat? Nezadržno kihanje, smrkanje, vnetje – in pes, ki je vse prej kot navdušen.
• Tačke: Najbolj podcenjena nevarnost. Droben klas z ostrimi robovi se zna zelo učinkovito zapičiti med blazinice na tačkah ali med prste. Kuža začne šepati, si liže tačko, jo grize – boleče in zelo neprijetno.
• Grlo in prebavila: Nekateri psi radi grizljajo travo. Včasih iz dolgočasja, včasih iz potrebe po čiščenju želodca. A dolge, trde trave se lahko zataknejo v grlu ali povzročijo prebavne težave. Še posebej nevarne so tiste, ki so bile škropljene s pesticidi ali herbicidi – tu že govorimo o možni zastrupitvi.

Kaj lahko storite kot skrbnik?

• V času največjega cvetenja trav (od aprila do avgusta) se izogibajte območjem z visoko travo, še posebej, če veste, da je tam divji ječmen – ta je eden najpogostejših krivcev.
• Po vsakem sprehodu temeljito preglejte psa, še posebej ušesa, tačke in nos.
• Če ima pes dolgo dlako, jo redno krtačite, da zmanjšate možnost, da se klasi ujamejo.
• Če opazite, da pes kaže znake nelagodja, ne poskušajte sami odstranjevati zataknjene trave – raje obiščite veterinarja. Ta ima pravo opremo in znanje, da zadevo reši brez dodatne škode.

Trave res niso nekaj, čemur bi običajno posvetili posebno pozornost, a pri psih lahko povzročijo nepričakovane in boleče težave. Ključno je, da smo pozorni in ukrepamo pravočasno. Tako bomo lahko z našimi kosmatinci brezskrbno uživali tudi v najbolj bujno zaraščenih kotičkih narave.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: Dreamstime