Norveška – dežela fjordov, trolov in polnočnega sonca

Narava je umetnik z največjo mero kreativnosti. Ena njenih največjih kreacij je zagotovo tudi Norveška s svojo zahodno obalo. Težko je izbrati najlepši odsek močno razčlenjene obale, skupna dolžina norveške obale je več kot 20.000 km.

 

Norveška je neločljivo povezana z morjem, ki ji je od nekdaj omogočalo preživetje. Morje je bilo košara dobrot in tako ostaja še danes. Nekdaj so v morju lovili polenovke in jih ravno tako po morju spravljali na bližnje in oddaljene trge, danes izpod gladine morja črpajo tudi nafto in zemeljski plin, turizem je pomembna gospodarska dejavnost.

 

Norveška je znana po svojih globokih, ozkih in podolgovatih fjordih, to so ledeniške doline, napolnjene z morsko vodo, ki so jih izdolbli starodavni ledeniki.

 

Zaradi edinstvenih naravnih značilnosti in dramatične pokrajine so fjordi ikonični simbol dih jemajoče norveške pokrajine. Nekateri so zgolj in samo globoki mogotci, neslišno ujeti med visoke gorske stene, s katerih se vanje stekajo številni, bolj ali manj vodnati slapovi. Ob pogledu na fjord z visoke pečine ali med plovbo po temno zeleni gladini lahko srce postane tako radostno, da bi ga moral človek skoraj da privezati, tako kot so včasih, prav zares, na gorskih kmetijah otroke med igro, da bi ne zgrmeli v globino. Dostop do visokih domov je bil ponekod možen samo s plezanjem po »lestvi«. Najbolj znana lestev med vsemi je dandanes Trolova. Gre za serpentinasto gorsko cesto, ki se dvigne nad svetovno znano plezalno steno.

 

Geirangerfjord je eden najlepših in znan po svoji osupljivi naravni lepoti, ki se ponaša s strmimi, zasneženimi gorami, bujnim zelenjem in kaskadnimi slapovi. Zaradi izjemnega geološkega pomena in edinstvenih naravnih značilnosti je od leta 2005 uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine. Sama vasica Geiranger je očarljiva, z lesenimi hišami, trgovinami s spominki in kavarnami, ki skrbijo za turiste. Na Unescovem seznamu je tudi Nærøyfjord.

 

Nekoč in danes še vedno po fjordih plujejo manjše ladje, ki opravljajo funkcijo knjižnic, potujočega zdravstvenega doma ali šolskega taksija. A napredek je omogočil tehnične rešitve, kot so globoki podmorski predori in razvejano atlantsko cestno omrežje. Najlepši primer je slikovita Atlantska cesta, ki je z enostavnostjo lokov povezala otočke na skrajnem zahodu.

 

Norveška ima bogato zgodovino s starodavnimi koreninami, ki segajo v vikinško dobo. Država je svojo kulturno dediščino ohranila z muzeji, zgodovinskimi kraji in tradicijo. To je država z visokim življenjskim standardom in sistemom socialnega varstva, ki državljanom zagotavlja brezplačno izobraževanje, univerzalno zdravstveno varstvo in različne socialne ugodnosti. Norvežani so močno povezani z naravo in aktivnostmi na prostem, kot so pohodništvo, smučanje, ribolov in kolesarjenje, ki so priljubljene vse leto.

 

Tudi Bergen je mesto pod Unescovo zaščito, nekje na poti proti Nordkapu, na atlantski obali. To je sicer drugo največje norveško mesto. Zgodovino mesta zaznamujejo številni veliki požari. Kot zanimivost - reklamni panoji so v mestu prepovedani.

 

Na skrajni severni točki evropske celine, natančneje na otoku Magerøya, je Nordkap. Obiskovalci so nagrajeni z osupljivim panoramskim razgledom na Arktični ocean, z razgibanimi pečinami, ki se dramatično pogrezajo v ledene vode pod njim, na to surovo lepo arktično pokrajino, ki ponuja vpogled v prostranstva in odmaknjenost skrajnega severa. Nordkap zaradi svoje lege nad arktičnim krogom v poletnih mesecih doživlja pojav polnočnega sonca, kot tudi sicer severni del države, saj od sredine maja do konca julija sonce ostane nad obzorjem in zagotavlja neprekinjeno dnevno svetlobo. Že stoletja je zanimiva točka za raziskovalce in popotnike, z zgodovinskim pomenom v pomorski navigaciji in raziskovanju.

 

In na Norveškem so doma troli, bajeslovna bitja, ki so že stoletja del folklore in mitologije. Pogosto so prikazani kot velika, človeku podobna bitja s pretiranimi potezami, velikimi nosovi in ušesi ter dolgimi lasmi. »Živijo« v mračnih gozdovih, z mesečino obsijanih jezerih, v globokih fjordih, na snežnih vrhovih in v bučnih slapovih. Samo ponoči pridejo iz svojih domov, sončna svetloba jih namreč spremeni v kamen. Norveška je prav zares pokrajina, kjer je veliko nenavadno oblikovanih kamnov in skal, to so pravzaprav lahkomiselni troli, ki jih je ujelo sonce. Baje so dolgoživi, tudi sto let dočakajo, so najrazličnejših velikosti in oblik, naj bi pa skoraj vsi imeli po štiri prste na rokah in nogah, dolg nos in kosmat rep. Vidijo v prihodnost.

 

V nordijski mitologiji so veljali za nadnaravna bitja, ki so živela na oddaljenih območjih, videli so jih kot skrivnostna in včasih nevarna bitja, ki so jih pogosto povezovali s temo in kaosom. V popularni kulturi pa so troli pogosto prikazani kot muhasta in nagajiva bitja.

 

Na Norveškem je doma tudi norveški Lundehund. To je starodavna pasma psov, ki se je uporabljala za lov na morske ptice na norveški obali. Ime pasme je sestavljeno iz norveških besed Lunde (njorka) in Hund, pes. Ocenjuje se, da je starost pasme več kot 400 let, saj obstajajo opisi psov, ki so se uporabljali za lov na te ptice. Je posebnež med psi, namesto štirih ima šest prstov, kar mu omogoča izvrsten oprijem, potreben za plezanje po strmem skalovju na poti do gnezd njork.

 

Jasmina Feguš

Turistična agencija Kompas

Fotografija: Arhiv Kompasa

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.