Dolgotrajna bolezen, izguba telesne teže, spremembe na jetrih, očesni in nosni izcedek, v najhujših primerih pa tudi nevrološki znaki. Ko pri skupini psov veterinarji ne najdejo običajnih povzročiteljev, začnejo iskati nekoliko dlje.

Prav to se je zgodilo v Srbiji. Raziskovalci so pri skupini dobermanov v bližini Novega Sada odkrili virus, ki je bil doslej znan predvsem pri nekaterih divjih kanidih. Gre za Raccoon Dog and Fox Amdoparvovirus (RFAV). Raziskava, ki je bila objavljena avgusta letos predstavlja prve dokaze naravne okužbe domačih psov s tem virusom.

Kaj se je zgodilo v Srbiji?

Primer so raziskovalci spremljali v objektu za šolanje psov v bližini Novega Sada. Med marcem in aprilom 2026 so podrobneje preiskovali štiri prizadete dobermane. Bolezen je bila dolgotrajna in je prizadela več organskih sistemov. Pri psih so opazili vnetje očesne veznice ter očesni in nosni izcedek, postopno izgubljanje telesne teže, slabšo kakovost dlake, zlatenico in znake prizadetosti jeter. Pri nekaterih napredovalnih primerih so se pojavili tudi nevrološki znaki, vključno s paraplegijo. Pri težje prizadetih psih je bil izid smrten.

Zanimivo je, da so veterinarji pred odkritjem RFAV izključili številne običajne povzročitelje bolezni pri psih, med drugim adenovirus, koronavirus, herpesvirus, pasji parvovirus, virus pasje kuge, virus influence A in leptospirozo.

Virus so našli v različnih tkivih

Ko običajne preiskave niso dale odgovora, so raziskovalci uporabili metagenomsko sekvenciranje, s katerim lahko v vzorcu iščejo različne genetske materiale in tako odkrijejo tudi nepričakovane povzročitelje. Našli so RFAV. Njegov genski zapis je bil približno 97-odstotno podoben že znanim različicam virusa. Nadaljnje testiranje s PCR je prisotnost virusne DNK potrdilo v različnih vzorcih, med drugim v krvi, urinu, ledvicah, vranici, pljučih, možganih in bezgavkah.  To je pomemben podatek, saj kaže, da pri prizadetih psih ni šlo zgolj za naključno najdbo virusa v enem samem vzorcu.

Od divjih kanidov do domačih psov

Ime virusa pove nekaj o njegovi zgodovini. Raccoon Dog and Fox Amdoparvovirus je bil prvič opisan pri rakunastih psih in arktičnih lisicah. Spada v rod Amdoparvovirus znotraj družine Parvoviridae. V ta rod sodijo tudi drugi virusi, ki okužujejo različne male mesojede živali. Nova raziskava zato odpira zanimivo vprašanje: ali je virus iz populacij divjih živali preskočil na domače pse?

Raziskovalci menijo, da je takšen scenarij mogoč, vendar ga v tej raziskavi niso mogli dokazati. Pri psih iz preiskovanega objekta namreč niso mogli zanesljivo ugotoviti, od kod je virus prišel in kako se je med živalmi širil. Možen stik z divjimi živalmi v preteklosti je bil omenjen, vendar ga ni bilo mogoče neodvisno potrditi.

Zato je tukaj pomembna previdnost pri interpretaciji: ne vemo še, ali je RFAV prišel neposredno iz divjih živali, kako se prenaša med psi ali kako pogosto do okužbe sploh prihaja.

Je RFAV zagotovo povzročil bolezen?

To je morda najpomembnejši del zgodbe. Prisotnost virusa v bolnih psih je zelo pomembna ugotovitev, vendar sama po sebi še ne pomeni, da lahko z absolutno gotovostjo rečemo: ta virus je povzročil vse njihove zdravstvene težave.

Tudi recenzenti raziskave so opozorili, da razpoložljivi dokazi dokazujejo okužbo in sistemsko prisotnost virusne DNK, ne pa dokončne vzročne povezave z vsemi kliničnimi znaki. Avtorji so zato v končni različici raziskave svoje zaključke ustrezno omilili.

Raziskovalci sami poudarjajo, da bodo potrebne nadaljnje raziskave, s katerimi bodo ugotovili predvsem patogenost virusa, njegovo epidemiologijo, geografsko razširjenost in način prenosa.

Zakaj so primeri pomembni tudi zunaj Srbije?

Ker se zgodba očitno ne konča pri enem raziskovalnem objektu. LABOKLIN je septembra objavil, da je po prvem izbruhu v Srbiji prejel tudi prva poročila o okužbah na Hrvaškem in v Bolgariji. Laboratorij obenem poudarja, da so bili do zdaj kot prizadeti psi opisani le dobermani in da še ni jasno, ali so lahko dovzetne tudi druge pasme.

To je trenutno pomembnejši podatek kot morebitno ugibanje o tem, kako razširjen je virus. Za zdaj nimamo dovolj podatkov, da bi lahko govorili o razširjeni epidemiji pri psih v Evropi. Gre za novo področje raziskovanja, pri katerem se šele zbirajo prvi podatki.

Kakšni so znaki, na katere so veterinarji pozorni?

Po dosedanjih primerih lahko bolezen vključuje:

• očesni in nosni izcedek,
• vnetje očesne veznice,
• izgubo telesne teže,
• slabšo kakovost dlake,
• znake prizadetosti jeter oziroma zlatenico,
• edem roženice,
• nevrološke težave,
• v napredovalih primerih tudi paraplegijo

Vendar ti znaki niso značilni samo za RFAV. Podobne težave lahko povzročijo številne druge bolezni, zato iz njih same po sebi ni mogoče sklepati, da je pes okužen s tem virusom.

Obstaja test?

Da. LABOKLIN je septembra 2026 uvedel PCR-test za amdoparvoviruse pri psih. Kot vzorec se lahko uporabi EDTA-kri, v določenih primerih pa tudi urin, očesni ali nosni bris oziroma tkivo. Pozitiven rezultat se nato potrdi s sekvenciranjem, da se natančneje ugotovi, za kateri virus gre.

To ne pomeni, da mora vsak skrbnik psa zaradi te zgodbe zdaj testirati svojega psa. Trenutno so informacije o bolezni še zelo omejene, zato je morebitno testiranje stvar veterinarske presoje glede na zdravstveno stanje in okoliščine posameznega psa.

Za zdaj predvsem zgodba, ki jo moramo spremljati

Odkritje RFAV pri domačih psih je nedvomno pomembno. Še posebej zato, ker je bil virus prej poznan pri drugih kanidih, zdaj pa imamo prvi znanstveno dokumentirani primer naravne okužbe domačih psov. Toda pri takšnih novih povzročiteljih je zelo pomembno, da ne naredimo koraka pred znanostjo.

Ne vemo še, kako razširjen je virus, kako se prenaša, koliko drugih psov je lahko dovzetnih in v kolikšni meri je odgovoren za bolezen. Vemo pa, da so raziskovalci njegovo prisotnost pri prizadetih dobermanih zanesljivo dokazali in da so se že pojavili dodatni laboratorijski izvidi iz drugih držav.

Za skrbnike psov je zato trenutno najbolj smiselno predvsem to, da ob nenavadnih ali dolgotrajnih zdravstvenih težavah poiščejo veterinarsko pomoč in veterinarju povedo za morebitne okoliščine, ki bi lahko bile pomembne pri diagnostiki.

Raziskovalci pa imajo pred seboj še precej dela. Šele prihodnje raziskave bodo pokazale, ali je RFAV predvsem zanimiva nova virusna najdba ali pa bo postal pomemben povzročitelj bolezni pri psih. Za zdaj vemo predvsem eno: virus, za katerega smo mislili, da ga pri domačih psih ne poznamo, se je pojavil na radarju veterinarske medicine. In to je zgodba, ki jo bo vredno spremljati.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: DepositPhotos

Viri

Raziskava je bila objavljena 21. avgusta 2026 v reviji Animals in je bila recenzirana. MDPI Dodatne informacije o novih PCR-testih in prvih poročilih iz drugih držav je septembra objavil LABOKLIN.