V nedeljo, 18. novembra, bodo potekale redne volitve v občinske svete in redne volitve županov. Volilna kampanja je v polnem teku, na portalu Pes moj prijatelj pa smo se odločili, da bomo kandidatom za župane po posameznih občinah zastavili nekaj vprašanj s področja zaščite živali. Osredotočili smo se na konkretne problematike s področja živalovarstva v posameznih občinah, pri sestavi vprašanj pa so nam pomagali tudi strokovnjaki, predstavniki lokalnih društev za zaščito živali in bralci spletnega portala. Kandidatom v posameznih občinah so bila zastavljena enaka vprašanja.

V občinah, kjer je veliko število kandidatov, smo naredili izbor na podlagi javno objavljenih javnomnenjskih anket. Uradna anketa za Občino Piran sicer ni na voljo, zato smo izbor naredili na podlagi pojavljanja kandidatov v soočenjih v različnih medijih in na podlagi napovedi izida volitev v lokalnih časnikih. Na vprašanja ni odgovoril Đenio Zadkovič. Odgovori kandidatov niso lektorirani.

SEZNAM OSTALIH OBČIN NAJDETE S KLIKOM NA TO POVEZAVO!

Županska kandidata v Občini Piran navajamo po abecednem redu priimka:

Veliko slovenskih občin se je v zadnjih letih odpovedalo ognjemetom. Slednji imajo veliko škodljivih posledic na okolje in na živali (vznemirjanje domačih živali, žrtve med pticami). Ognjemeti pod vašim županovanjem DA ali NE?

Bojan Drevenšek: Novoletni ognjemet na centralni plaži Portorož je stavni del turistične ponudbe destinacije Portorož-Piran, ki vsako leto k nam privabi oziroma pri nas zadrži več tisoč gostov. Za ta dogodek mora organizator pridobiti dovoljenje državnih institucij, ki so med drugim dolžne presoditi tudi, ali je dogodek v skladu z Zakonom o zaščiti živali. Ne glede na to, da je turizem daleč najpomembnejša gospodarska dejavnost v občini in da na njej temelji blaginja celotne skupnosti, bi v primeru, da pristojne institucije ugotovijo, da ognjemet povzroča trpljenje živali, temu dogodku odrekel podporo.

Tomaž Gantar: Tudi sam sem ljubitelj živali, zato se tega problema še kako zavedam. Menim, da so ognjemeti obremenitev za naravo in živali, razumem pa, da je v tako turističnih krajih kot sta Portorož in Piran, potrebno najti konsenz oz. ustrezno nadomestilo, zato sem naklonjen tudi drugim rešitvam, zgledov imamo po svetu veliko. Predstave z lučmi in drugimi svetlobnimi efekti so lahko prav tako privlačne za obiskovalce, hkrati pa naravi bolj prijazne. Ker si želim zelene občine, se bom zavzemal, da se ognjemeti v občini Piran za začetek vsaj omejijo.

Občina Piran, kot najbolj turistična slovenska občina, je ena redkih v Sloveniji, kjer se potniki ne smejo prevažati z avtobusi mestnega prometa, če so v družbi psa (tudi male čivave, denimo). Enako velja celo za brezplačni avtobus, ki povezuje garažno hišo s Tartinijevim trgom in je v lasti občinskega podjetja. Domačini in celo turisti imajo tako nemalo težav z mobilnostjo znotraj občine. Kakšen je vaš pogled na ta problem in kako bi ga rešili?

Bojan Drevenšek: Menim, da bi brezplačni avtobus, ki povezuje garažno hišo na Fornačah s Tartinijevim trgom, lahko bil psom prijazna oblika prevoza in bi absolutno dovolil, da se potniki prevažajo v družbi svojih psov. Pravzaprav sem sam bil večkrat priča, ko je bil potniku zavrnjen vstop na avtobus, ker je bil v družbi psa in priznam, da sem bil nad takim ravnanjem in pravili izvajalca mestnega prometa, razočaran. Prav zato bom, v kolikor bom izvoljen za Župana Občine Piran, dal pobudo  izvajalcu javnega mestnega potniškega prometa v Občini Piran, da spremeni notranja pravila in dovoli prevoz potnikov v družbi psa.

Tomaž Gantar: Pes je človekov najboljši prijatelj, zato je prav, da ga lahko prevažamo tudi z javnim potniškim prometom, seveda pod pogojem, da je pes na povodcu ali transporterju.

Tudi v Piranu, kot po vsej Sloveniji obstaja velik problem prevelikega števila prostoživečih mačk. Kako bi spremenili odnos javnosti do njih in jih iz »nadloge« spremenili v »okras« mesta?

Bojan Drevenšek: Tako kot v vseh urbanih okoljih, tudi po občini Piran tavajo mačke brez lastnikov, je pa ta problem pri nas manj pereč, saj je občina že pred leti izvedla obsežno akcijo sterilizacije in kastracije prostoživečih mačk, pa tudi ljudje smo jim nekoliko bolj naklonjeni kot drugod. O tem priča tudi mačji hostel, ki so ga prostovoljci pred leti postavili na Bernardinu.  Kljub temu pa menim, da bi njihovo število morali omejevati, in sicer najprej s stalnim ozaveščanjem ljudi o pomenu sterilizacije in kastracije hišnih mačk, nato pa z novo akcijo veterinarske oskrbe prostoživečih mačk, njihovo socializacijo in oddajo v domove ljudi, ki zanje želijo in znajo skrbeti.  

Tomaž Gantar: Na prvem mestu je treba spremeniti odnos do živali, lokalna skupnost in država pa morata tu z roko v roki poskrbeti, da so te živali cepljene in zdrave. Skrb za zapuščene živali bi morala biti tudi finančno razdeljena med državo in občino, danes pa vemo, da temu ni tako.

Med sprehajanjem po Portorožu domačini in turisti opažajo res veliko oznak "prepovedano psom". Z avtobusi se psi ne smejo prevažati, na plaži se ne smejo zadrževati, na veliko sprehajalnih poteh se ne smejo sprehajati (na to opozarjajo celo veliki znaki na samih pločnikih), mnogi lokali še vedno prepovedujejo vstop ljudem, ki so v družbi psa, posebnih površin ali aktivnosti, ki bi bile namenjene štirinožcem pa v celi občini ni. Kljub temu, da mnoge občine pri nas in tudi v tujini že nekaj let opažajo, da število turistov, ki pridejo na oddih v družbi psa skokovito narašča (in temu so prilagodili tudi ponudbo), se zdi, da je piranska občina obstala na mestu. Celo tako, da jo mnogi uporabniki socialnih omrežij označujejo kot »psom in njihovim skrbnikom najmanj prijazna občina v Sloveniji«. Kakšen je vaš komentar na to in a ste pripravljeni kot župan storiti nekaj konkretnih sprememb na tem področju?

Bojan Drevenšek: Ne drži, da v občini Piran ni posebnih površin za pse. Prav v mestu Piran, na travnati površini na Pusterli je novo pasje igrišče. Območje je od ostalih površin ločeno z ograjo, ki lastnikom omogoča, da pse spustijo s povodcev in jih urijo v poslušnosti ter spretnostnih vajah. Teren igrišča je razgiban, kar lastnikom in psom omogoča številne gibalne igre, igrišče pa je opremljeno z vrečkami in košem za iztrebke. Je pa dejstvo, da mesto Piran s svojo srednjeveško zasnovo in zelo omejenim številom travnatih površin psom ni prijazno in od njihovih lastnikov zahteva veliko pozornosti in odgovornosti. To bo težko spremeniti, bi pa bili nujno olajšati njihovo življenje v Portorožu, kjer je prostora več. Občina Piran je letos sprejela novo turistično strategijo, ki med drugim predvideva tudi ureditev specializiranih plaž za določene ciljne skupine, med katerimi izpostavlja kopalce s pasjimi ljubljenčki. Je pa kopanje s psmi že sedaj dovoljeno povsod, razen na tistih kopališčih, kjer to izrecno prepoveduje kopališki red.

Tomaž Gantar: Teh težav se zavedam, zato imamo pripravljenih kar nekaj ukrepov za čisto in bolj urejeno občino, v tem sklopu pa naslavljamo tudi to. Obenem pa moramo dvigniti tudi kulturo lastnikov psov. Težava je v neodgovornih lastnikih, saj po Piranu še vedno leži vse preveč pasjih iztrebkov, zato raznorazne table s prepovedmi, ki jih postavljajo predvsem zasebniki, ne presenečajo. Strinjamo se z vami, konkretne spremembe so nujne, a vendar na obeh straneh, treba je začeti pri odgovornosti lastnikov.

Pred tremi leti je Mestna občina Koper upravljanje zavetišča zaupala koprskemu komunalnemu podjetju, z Obalnim društvom proti mučenju živali pa čez noč prekinila sodelovanje – s to potezo se je strinjala tudi Občina Piran. O delu novega upravljavca je slišati različne odzive. Spremljate delo Obalnega društva proti mučenju živali in kako ga ocenjujete?

Bojan Drevenšek: Kot mi je znano, je bilo sodelovanje z Obalnim društvom proti mučenju živali prekinjeno na podlagi odločbe veterinarske inšpekcije, ki je seveda nobena občina ne more in ne sme spregledati. Mi je pa žal, da občine potem niso našle boljše poti za nadaljevanje in morda tudi okrepitev sodelovanja z Obalnim društvom proti mučenju živali, ki resnično veliko truda vlaga v izboljšanje stanja na področju varovanja živali in pomaga živalim, ki pri nas potrebujejo pomoč. Dela Obalnega zavetišča ne poznam podrobno, po podatkih, ki jih imam, pa živalim nudijo kakovostno oskrbo in veliko možnosti, da dobijo nov dom.

Tomaž Gantar: Konkretni razlogi za odpoved sodelovanja z Obalnim društvom proti mučenju živali mi niso znani, pa tudi dela Marjetice Koper v Obalnem zavetišču ne poznam dovolj dobro, da bi si upal podati konkretno oceno, upam pa, da delajo dobro, da lepo skrbijo za zapuščene živali.

Kakšne ukrepe bi sprejeli, da bi ustavili naraščanje števila brezdomnih muc?

Bojan Drevenšek: Strinjam se z gospo Heleno Hacin iz Zavoda Mačja hiša, da je najboljši pristop  ulov, sterilizacija/kastracija, označitev mačk, ter vrnitev v okolje, kjer so vajene živeti. Prav tako je treba izpostaviti pomen stalnega ozaveščanja ljudi o pomenu sterilizacije in kastracije hišnih mačk, nato pa izvesti novo akcijo veterinarske oskrbe prostoživečih mačk, njihovo socializacijo in oddajo v domove ljudi, ki zanje želijo in znajo skrbeti.  

Tomaž Gantar: Število brezdomih muc se da omejiti s sistematičnim čipiranjem, cepljenjem in sterilizacijo. Hkrati pa s spreminjanjem osveščenosti ljudi, da mladih muc ne zapuščajo ter povečanjem kapacitet v zavetiščih za živali.

Ali podpirate obvezno čipiranje mačk in uvedbo centralnega registra mačk po vzoru centralnega registra psov kot ukrep za nadzor nad ravnanjem z mačkami in nadzor nad mačjo populacijo in zakaj da oz. zakaj ne?

Bojan Drevenšek: Obvezno čipiranje mačk je smiseln ukrep, ki bi ga bilo treba uvesti čim prej.  Prvi razlog za to je dejstvo, da je med nami še vedno preveč lastnikov mačk, ki menijo, da to lastništvo od njih ne terja nobene  odgovornosti. Drugi razlog pa je povsem fiskalne narave. Skrb za izgubljene, zapuščene in tavajoče mačke predstavlja kar velik strošek za lokalne skupnosti. Z obveznim čipiranjem bi dosegli, da bi moral ta strošek poravnati tisti, ki ga je povzročil in ne vse občanke in občani, kot je to sedaj.

Tomaž Gantar: Da, tovrstne ukrepe podpiram, menim da so povsem primerni, saj med drugim omogočajo tudi nadzor nad zdravjem teh živali.

SEZNAM OSTALIH OBČIN NAJDETE S KLIKOM NA TO POVEZAVO!