Danes je že vsem jasno, da vsakdo in vsaka aktivnost ima nek vpliv na okolje, porabi snovi in energijo, odda neko onesnaženje, skratka za sabo pušča okoljski odtis. Naši psi niso nobena izjema; vsak kuža ima določen vpliv na okolje, na zrak in vodo, porabo hrane in raznih snovi. 

Skrbniki psov smo tisti, ki izbiramo in odločamo o vsem v zvezi z njihovo oskrbo in prehrano. Tako imamo odločilen vpliv na to takšen odtis svoje tačke bo pustil naš pes na okolje. Prvi korak je že to, da začnemo razmišljati o okoljskem vplivu naših hišnih ljubljenčkov z željo, da je ta vpliv trajnosten. Pa poglejmo pri katerih vsakdanjih opravilih s psom lahko ravnamo kar se da okolju prijazno.

Pa začnimo pri hrani. Če kaj privoščimo našim psom, je to hrana, saj je težko upreti se otožnim pogledom vedno lačnih kosmatincev. Srednje velik pes dnevno poje 400 g briketov, mesečno je to 12 kg, letno 144 kg. Proizvodnja hrane ter transport hrane do kupcev z raznimi cestnimi vozili, ti pa v ozračje spuščajo toplogredne pline in ustvarjajo hrup. Z izborom hrane lahko zmanjšamo te vplive na okolje. Če kupimo hrano proizvedeno v bližini, bomo zmanjšali onesnaženje zaradi transporta, če kupimo hrano s čim manj embalaže, zmanjšamo količino odpadne embalaže. Tu pa tam, se dobijo rinfuzo briketi, ki jih lahko zberemo v svojo embalažo. K temu lahko spodbujamo trgovce. Poskrbimo, da pes dobi točno toliko hrane, koliko jo potrebuje, sicer odvečno hrano zavržemo, kar je seveda škoda. Preverimo sestavo hrane, izberimo takšno, ki ustreza potrebam psa in hkrati ima ravno pravšnji delež mesa, saj je živinoreja eden največjih onesnaževalcev okolja. Če imamo hrano, ki jo naš pes ne želi ali ne potrebuje, potrudimo se poiskati nekoga, ki jo potrebuje in tako preprečimo, da bi vsa energija porabljena za njeno proizvodnjo in transport šla v nič.

Nadaljujemo na koncu – pri pasjih kakcih. To je ne bodi ga treba vsakega skrbnika psa. Kakci so najbolj vidni znak pasjega vpliva na okolje. Kar gre notri, mora pač enkrat tudi ven, zato kakci so in treba jih je pobirati brez izgovorov. In tu nastopi vseprisotna plastika! Vrečke za pobiranje kakcev so plastične, njihova poraba pa velika. V gospodinjstvu smo se že ozavestili, da uporabljamo nakupovalne vrečke za večkratno uporabo ali embalažo za večkratno uporabo. Ko pride do pasjih kakcev, pa neusmiljeno trošimo vrečke za enkratno uporabo; 2 kakca na dan pomenita 2 vrečki na dan, mesečno je to 60 vreč, letno pa več kot 700 vrečk! Recimo, da vseh 200.000 slovenskih psov na sprehodu opravi potrebo in vsi lastniki poberejo kakce letno to bi pomenilo porabo 140 milijonov vreč. Koliko plastike v okolju!

Kaj lahko naredimo za zmanjšanje odpadne plastike pri pobiranju pasjih kakcev? Prva možnost je uporaba papirnatih robcev, uporabno, če je v bližini koš ali še bolje kanta za bio odpadke. Druga možnost so bio razgradljive vrečke, čeprav tudi te niso brez vpliva na okolje. Še ena možnost je ponovna uporaba embalaže v katero je zapakirana skoraj vse kar kupimo. V gospodinjstvu lahko zbiramo denimo embalažo za testenine, riž in razne žitarice, plastične folije za ovijanje zelenjave, vrečke za sadje in podobno. Vse to namesto da zavržemo  vzamemo s seboj na sprehod s psom in ponovno uporabimo za zbiranje kakcev.  Dovolj  velika embalaža je povsem primerna, da čistih rok poberemo kakce.

Pasja oprema – nabavimo le potrebno in ponovno uporabimo. Povodci, ovratnice, oprsnice, ležišča,  posode. Seznam opreme za pse je dolg, še daljši pa so računi za njihov nakup. Vsa ta oprema mora biti proizvedena, zapakirana, transportirana in razstavljena v trgovini ali dostavljena kupcu, kar nedvoumno ima velik vpliv na okolje zaradi porabe surovin, energentov in izpustov odpadnih snovi v ozračje in vodo.

Da bi zmanjšati okoljski odtis tačk naših psov je smotrno kupiti res potrebno opremo in to v racionalnih količinah, denimo ne potrebujemo 10 raznobarvnih povodcev, dovolj sta eden ali dva.  Izogibajmo se nakupu nepotrebne opreme kot so okrasna oblačila za božič ali pustni  kostumi. Povsem dobra je tudi »second hand« oprema, povprašajmo po njej pri znancih ali na spletu. Ponudimo svojo odvečno opremo, ko jo pes prerase ali ko odide v pasja nebesa. Kakšno reč lahko sami popravimo in se izognemo nakupu nove. Lahko zašijemo načet povodec, zakrpamo luknjo v plaščku ali poravnamo zvito posodico za vodo.  Vse to bo zmanjšalo količino plastičnih predmetov, zmanjšalo bo porabo surovin za izdelavo novih ter bo obvarovano vode in prst pred strupenimi snovmi.

Pasje igrače – dovolj jih je za vse. Za bolj aktivno življenje naših psov kupujemo razne igrače; od tistih za žvečenje ali lovljenje do plišastih za premetavanje in vrvi za vlečenje. Če je le na voljo, kupimo igračo iz naravnih materialov ali takšnih, ki se lahko reciklirajo. Ne rabimo vedno kupiti novo,  lahko s kom zamenjamo igrače, to bo za psa dobrodošla sprememba. »Naredi sam« igrača iz odsluženih oblačil in vrvi bo v zabavo tudi nam, ne samo psu. Ob tem bomo ponovno uporabili, kar bi sicer zavrgli. Enkrat nepotrebne igrače podarite, tako bodo ponovno zaživele, okolje pa bo ob tem manj obremenjeno.

Posvojitve psov – tudi to je okolju prijazno recikliranje. Sliši se nenavadno,  pa vendar je posvojiti psa za katerega nekdo ne more več skrbeti do okolja in planeta bolj prijazno ravnanje, kot pa nakup naročenega mladiča. Dobro je poskrbeti za pse, ki so že med nami, z okoljsko ozaveščenim skrbništvom posvojenega psa pa bomo zagotovili varčevanje z naravnimi viri. Zapovrh so zgodbe zapuščenih in zavrženih psov  zelo žalostne, psi pa enako nesrečni, kot bi bili tudi ljudje v njihovem položaju. Pozitivna energija ponovnega združenja s človekom zagotovo pomaga zdraviti tudi naš planet.

Vse tisto, kar je kar velja za porabo za potrebe nas ljudi, je enako uporabno tudi pri oskrbi psov. Čim manjši okoljski odtis tačk naših psov lahko dosežemo s premišljenim ravnanjem sledeč ideji »manj je več«. Če želimo našim psom vendar ponudi oblico nečesa, naj bo to čim več sprehodov, čim več našega časa in čim več naše ljubezni.

Dorotea Verša Paić