Mnogo psov, ga ne pozna. Preživljajo en in isti vsakdan, podobno kot, če bi mi vrsto let sedeli v dnevni sobi in gledali en in isti televizijski program.

To niso zgolj tisti psi na verigah in v boksih, temveč tudi tisti z izpusti na ograjeno dvorišče. Enak zapor, le malo večjih dimenzij. Pa vendar se včasih, ko opazujemo skrbnike psov med sprehodom, vprašamo ali ne bi bilo bolje, če bi psa dejansko pustili, kar doma?

S tem bi jim prihranili nemalo stresa. Sprehod je namenjen psu, ne nam! S to mislijo moramo s povodcem v rokah oditi od doma. Glavni namen sprehoda je:

• vohanje (z njim raziskovanje),
• gibanje,
• spoznavanje širše okolice.

Psom so sprehodi, ki vsak dan potekajo po isti poti, dolgočasni. Zato je priporočljivo, da jih pogosteje peljemo na različne lokacije. Pri tem ima bistven pomen tudi izbira prave opreme – daljši, vsaj 2 metra dolg povodec.

Ne moremo pričakovati, da bomo opravili sprehod v ravni liniji, po naši časovnici, od točke A do točke B. Hitrost sprehoda moramo prilagoditi velikosti in starosti psa ter vremenskim vplivom.

Prav pri srcu nas zaboli, ko opazujemo ljudi, ki vlečejo svoje seniorčke, pa tudi druge pse, na ultra kratkih povodcih, mimo vseh vonjav, stebričkov, možnosti za sprostitev. Kot, da so postali roboti.

Pes je že tako ali tako v nezavidljivi situaciji, ker ima na sebi omejitev - povodec. Nato pa jim še preko naše telesne govorice, dodajamo napetost.

Pes od sprehoda, kjer nima možnosti ovohavanja, raziskovanja nima popolnoma nič. Sprehod naj bo namenjen psu, ne nam.

Ob tem ne pozabimo, da z uporabo telefona med sprehodom, sami sebe omejujemo, pred dejanskim užitkom v naravi.

Katjuša Rajovec

Zavod za zaščito in dobrobit živali Muri

Fotografije: arhiv Zavoda in Dreamstime

Kolumne na spletnem portalu Pes moj prijatelj izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča urednikov portala.