Nekatere zgodbe o zapuščenih psih nas še posebej prizadenejo. Ne zato, ker bi bile nujno bolj tragične od drugih, ampak ker se ob njih težko znebimo vprašanja: kako lahko po več kot desetih letih skupnega življenja preprosto rečeš – ne želim ga več?

Prav takšna zgodba je pred dnevi prišla iz ameriškega Missourija. V tamkajšnjem zavetišču se je znašel 11-letni mešanček med čivavo in terierjem. Po informacijah zavetišča ga je družina predala po vrnitvi z dopusta. Razlog pa je osupnil številne ljubitelje živali: med dopustom naj bi ugotovili, da psa sploh niso pogrešali.

Iz doma, ki ga je poznal vse življenje, v zavetišče

Poskusimo si predstavljati, kaj je doživljal pes. Še pred kratkim je poznal svoj dom, ljudi, njihove vonje, zvoke in vsakodnevno rutino. Potem pa se je znašel med popolnoma neznanimi ljudmi in živalmi.

V zavetišču so opisali, da je bil prestrašen in da je močno drhtel. Za psa, ki je enajst let živel v istem okolju, je bila sprememba ogromna. Pri starejših psih je prilagajanje na nov dom lahko še posebej zahtevno. Potrebujejo čas, mir in predvsem občutek, da so ponovno varni.

Pes ni stvar, ki jo lahko preprosto odložimo

Seveda obstajajo situacije, ko človek psa resnično ne more več obdržati. Bolezen, smrt skrbnika, huda življenjska stiska ali druge okoliščine lahko pripeljejo do zelo težke odločitve. Toda razlog, da psa po enajstih letih ne želiš več, ker si med dopustom ugotovil, da ga nisi pogrešal, je nekaj drugega.

V toliko letih pes postane del družine. Z nami preživi vsakdanje trenutke, praznike, bolezni, selitve, sprehode in nešteto majhnih ritualov. On ne razmišlja, ali se nam trenutno še »splača« imeti ga. Preprosto nam zaupa.

Za tega starejšega psa se je vendarle pojavilo upanje

Nekaj dni po objavi zgodbe je njegov profil izginil s spletne strani zavetišča, kar je nakazovalo, da je bil umaknjen iz ponudbe za posvojitev oziroma da je dobil novo namestitev. Natančen razplet ni bil javno potrjen, zato lahko z gotovostjo rečemo predvsem to, da se je zanj pojavilo upanje. In morda je prav to najlepši del zgodbe.

Starejši psi pogosto težje najdejo nov dom. Ljudje pogledajo mladička in se zaljubijo v majhen smrček, pri starejšem psu pa najprej opazijo leta. Toda starejši pes ima še vedno ogromno ljubezni, ki jo lahko podari.

In če nas ta zgodba česa spomni, je to predvsem: ko psa sprejmemo v svoje življenje, ne sprejmemo samo njegovih najlepših in najlažjih let. Sprejmemo tudi starost, bolezni, počasnejše sprehode in vse tisto, kar pride z leti. Takrat nas naš pes morda potrebuje še bolj kot prej.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija je simbolična: DepositPhotos