02.12.2024

Pravica do prazničnega miru za ljudi in živali

Prazniki naj bi bili čas veselja, povezanosti in miru. Vendar se za mnoge ta čas preobrazi v nočno moro zaradi eksplozij petard, ki preglasijo praznično vzdušje in prinesejo trpljenje ljudem in živalim. Uporaba pirotehnike ima resne posledice, ki segajo veliko dlje od trenutnega užitka tistih, ki jih uporabljajo. Gre za vprašanje sočutja, odgovornosti in nujne potrebe po zaščiti tistih, ki zaradi tega trpijo – otrok s posebnimi potrebami, starejših, bolnih in živali.

 

Za mnoge otroke s posebnimi potrebami, kot so avtizem, motnje pozornosti ali senzorične motnje, so nenadni in glasni zvoki petard nevzdržni. Hrup sproži panične napade, težko obvladljive izbruhe stresa in celo fizično bolečino zaradi preobčutljivosti na zvoke. Družine praznike pogosto preživljajo v napetosti in strahu. Namesto veselja v njihov dom vstopijo tesnoba, jok in nemoč.

 

Tudi starejši ljudje, ki trpijo za srčno - žilnimi boleznimi ali motnjami, povezanimi z demenco, petarde zaznavajo kot grožnjo. Glasni poki lahko sprožijo nenadne poslabšanja zdravja, povezana z visokim krvnim tlakom, ali pa v ljudeh z demenco ustvarijo občutek zmedenosti in nevarnosti, kar vodi v dodatno trpljenje.

 

Za živali, tako domače kot divje, so petarde resnična katastrofa. Glasni poki, ki morda nekatere ljudi zabavajo, zanje pomenijo bolečino, paniko in pogosto tudi smrt. Pirotehnika ne izbira med svojimi žrtvami – od hišnih ljubljenčkov do ptic in divjih živali v gozdovih, vsi so enako prizadeti.

 

Živali imajo izjemno razvit sluh, ki je nekajkrat občutljivejši od človeškega. Glasni poki petard, ki jih mi zaznamo kot neprijetne, so za živali naravnost nevzdržni. Nenadni, nepredvidljivi zvoki v njih sprožijo panične napade, ki lahko vodijo v nenadzorovane reakcije.

 

Mnogi lastniki psov so že doživeli, da se je njihov ljubljenček v paniki skril pod pohištvo, cvilil ali celo poskušal pobegniti. Nekateri psi, ki pobegnejo, končajo pod avtomobilskimi kolesi, drugi se izgubijo in nikoli več ne najdejo poti domov. Eden od takih primerov je zgodba psa Maxa iz Ljubljane, ki je lansko leto na silvestrovo pobegnil od doma, ko je sosed metal petarde. Maxa so našli šele čez tri dni, povsem izčrpanega in z zlomljeno tačko.

 

Pri nekaterih živalih glasni poki sprožijo tako intenziven stres, da doživijo srčni infarkt. To ni redkost pri starejših živalih ali tistih z že obstoječimi zdravstvenimi težavami.

 

V naravi se posledice petard še stopnjujejo. Divje živali ob glasnem hrupu v paniki bežijo brez orientacije, kar pogosto vodi v nesreče. Srne in jeleni se zaletavajo v ograje, padejo v reke ali se zapletejo v bodeče žice. Živali, ki se zatekajo v zavetje gozdov, se lahko poškodujejo ob podrtih vejah ali padajočem kamenju, ko množično in nepremišljeno bežijo pred navideznimi grožnjami.

 

Posebej tragična je situacija ptic. Ob eksplozijah petard ptice množično zapustijo svoja gnezda, pogosto tudi ponoči, ko ne vidijo dobro. Zime so hladne in energijsko zahtevne; vsako nepotrebno gibanje pticam odvzame dragocene zaloge energije, potrebne za preživetje. Prepuščeni so smrti zaradi mraza ali plenilcev.

 

V Parizu so na silvestrovo leta 2021 zabeležili množično smrt več sto ptic, ki so se v paniki zaletavale v stavbe in električne drogove, potem ko je ob polnoči nebo razsvetlila serija raket. Ta dogodek je nazorno pokazal, kako uničujoča je lahko pirotehnika za divje živali.

 

Ljudje se pogosto ne zavedamo, da ena noč naše zabave lahko za živali pomeni več dni ali celo tednov okrevanja – če sploh preživijo. Za divje živali je zima že tako čas preživetvenih izzivov; dodatni stres zaradi pirotehnike pa lahko postane odločilni dejavnik med življenjem in smrtjo.

 

Mnogi odrasli povezujejo praznike z veseljem, družinskimi srečanji in toplimi trenutki. Petarde pa prinašajo prav nasprotno – napetost, strah in nepotreben kaos. Namesto sproščujočih dni v krogu družine se soočamo s strahom, da bi otroci ali hišni ljubljenčki utrpeli poškodbe, in se sprašujemo, ali bo morda v bližini prišlo do nesreče zaradi nepravilne uporabe pirotehnike. Poškodbe zaradi petard so še vedno prepogoste – od opeklin do amputacij prstov in trajne izgube sluha.

 

Poleg fizičnih poškodb se premalo govori o psiholoških posledicah. Ljudje, ki so že doživeli travmatične dogodke, povezane z eksplozijami ali nasiljem, pogosto trpijo ob vsakem pokanju. Petarde v njih ponovno prebujajo strah in boleče spomine, kar še dodatno prispeva k njihovemu trpljenju. V resnici glasni poki koristijo le nekaj posameznikom, ki se v hrupu zabavajo, medtem ko večina ljudi trpi – bodisi fizično, psihično ali čustveno. Tudi če smo zdravi in brez posebnih občutljivosti, se zavedamo, kako negativno petarde vplivajo na naše okolje, sosede, živali in splošno počutje.

 

Kdo ima pravico do uživanja v glasnih eksplozijah, če to pomeni trpljenje toliko drugih? Prazniki niso samo naši-vaši; pripadajo vsem – ljudem in živalim, ki si zaslužijo mirno in varno okolje. Nihče nima pravice vsiljevati svojega veselja na način, ki ogroža zdravje, varnost in dobro počutje drugih.

 

Prepoved petard bi moral biti logičen korak v smeri ustvarjanja bolj vključujoče in sočutne družbe. Dovoliti uporabo pirotehnike je enako kot tolerirati nasilje nad tistimi, ki se ne morejo braniti – naj bodo to otroci, starejši ali živali.

 

Vsak od nas ima moč, da nekaj spremeni. Najprej lahko začnemo s tem, da sami prenehamo uporabljati petarde in druge pirotehnične izdelke. Drugič, ozavestimo ljudi okoli sebe o posledicah, ki jih to povzroča. Tretjič, zahtevajmo od oblasti strožjo zakonodajo, ki bo prepovedala uporabo petard in omejila dostop do pirotehnike.

 

Zavedati se moramo, da pravo praznično veselje ne izhaja iz hrupa, temveč iz povezanosti z družino, prijatelji in naravo. Začnimo z drobnimi koraki. Povabimo ljudi, da zamenjajo petarde za varnejše in mirnejše oblike praznovanja, kot so lučke, sveče in skupna doživetja. Skupaj lahko ustvarimo praznike, ki ne bodo temeljili na hrupu in trpljenju, temveč na sočutju, veselju in miru.

 

Naj bodo letošnji prazniki drugačni! Vsak ima moč prispevati k spremembi. Odločimo se za praznike, ki ne bodo zaznamovani z uničujočim hrupom, ampak z resnično toplino. Skupaj ustvarimo družbo, kjer praznični čas pomeni veselje za vse, ne trpljenja za mnoge. Čas je, da petardam rečemo NE in miru DA.

 

Nevenka Lukić Rojšek

Društvo za dobrobit živali AniMa

Fotografija: Dreamstime

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.