V Sloveniji je trenutno približno 30 psov vodnikov slepih ali slabovidnih oseb. Psi vodniki so delavni psi, kar 75 odstotkov njihovega časa je namenjenega delu, preostanek pa igri in sprostitvi, pravijo nekateri njihovi lastniki.

Pes vodnik svojega lastnika lahko popelje do trgovine ali na avtobus, opozori na pločnik in vse druge ovire. V Evropski uniji številne konvencije in deklaracije predpisujejo dostop­nost invalidov s psi pomočniki in vodniki na vsa javna mesta in prevoze, tudi prosti prevoz in dostop omenjenih psov v potniško kabino letala. To pomeni, da ima tak pes skrbnika po zakonu pravico pospremiti v vse javne prostore, brez izjeme.

Pes vodnik na letalu Adrie Airways (foto: Delo)

Prva šola za vodnike slepih je bila pri nas sicer ustanovljena leta 1955, in sicer v Klečah pri Ljubljani. Najprimernejši psi za tovrstno šolanje in dresiranje so bili takrat nemški ovčarji. V osemdesetih letih so začeli v Podutiku, v Policijski šoli za službene pse, načrtno šolati tudi pse vodnike slepih.

Vsakdo, ki ima potrebo po njem in bi ga želel imeti, gre k osebnemu zdravniku, ta mu napiše napotnico, nato pa gre pred komisijo. Do sedaj je Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije pokrival stroške za psa pomočnika le slepim ljudem, s spremembo Pravilnika o psih pomočnikih, pa bodo poleg slepih, ki so upravičeni do psa vodnika, po novem do psa pomočnika upravičeni tudi težko oziroma najteže gibalno ovirani invalidi.

Pes svojemu lastniku resda ne more nadomestiti vida ali katere druge telesne "okvare", omogoči pa mu bolj varno in hitrejše gibanje po poteh, ki jih slepi pozna. Nobenega tehničnega sredstva doslej še niso izumili, ki bi pri vodenju slepega nadomestilo pasje sposobnosti. Psi pomočniki za slepe in slabovidne osebe so naučeni, da: vodijo osebo po znanih poteh, nakazujejo ovire in talne ovire na poti, nakazujejo semaforje, prehode za pešce, delo na cesti, vodijo skozi vrata, vodijo osebo na pošto, v trgovino, k zdravniku, na delo ... Ti psi sodijo v vrh ''pasje inteligence'': odgovornim, samostojnim in sposobnim odločanja, kakor so, jim slepi lahko popolnoma in upravičeno zaupajo, da kužki gledajo namesto njih.

Proces šolanja vodnika traja do šest mesecev

Proces šolanja traja šest mesecev, v zadnjem mesecu pa se v trening vključi tudi bodoči lastnik psa in njegovo okolje. Stroški za takšno šolanje znašajo med 6.000 in 7.000 EUR. Sledijo pa še stroški usposabljanja slepe osebe za življenje in delo s psom. Šolanje psov vodnikov slepih sodi zagotovo v vrh tega, kar se je pes sposoben naučiti. Pes vodnik slepih ima zelo veliko poslanstvo: odločati se mora namesto slepe osebe, ki jo vodi.

Zaželeno je, da bi bil pes vodič slepih pasemski, se pravi z rodovnikom, lahko pa je tudi čistokrven pes brez rodovnika oziroma pes, ki po zunanjosti in lastnostih ustreza pasemskemu standardu določene pasme. Mešanci so za vodenje slepih le pogojno primerni. Ponavadi pa je zelo težko dobiti odraslega, psihično zrelega psa, zdravega, po zunanjosti in lastnostih ustreznega psa v primerni telesni kondiciji, ki bi ga lahko takoj začeli šolati. Pes vodnik je potrpežljiv - ko mu stopite na tačko, se vanj zaletite, se ne vznemiri in ne popade. Je umirjen, prilagodljiv, ne vznemirjajo ga ostali psi, muce, konji, hkrati pa je vodljiv (zanesljivo prihaja na odpoklic). Seveda mora biti v izredni psihični in fizični kondiciji ter zdrav.

Pes mora slepega opozoriti tudi na vse drogove, avtomobile, ki so na površinah za pešce, zabojnike za smeti in druge ovire, v katere bi se lahko slepi zaletel po nepotrebnem. To ponavadi stori tako, da se ustavi, medtem ko se pri semaforju ali prehodu za pešce pes tudi usede. Psa ne smejo motiti mestni vrvež, hrup, množica ljudi, prav tako mora mimo drugih psov in živali, ki jih srečuje na poti s svojim slepim vodnikom.

Pes vodič slepih mora biti torej psihično stabilen, se pravi, da mora biti med drugim ravnodušen do vseh vidnih in slušnih vplivov iz okolja, vodljiv, ubogljiv, dobro vzgojen, socializiran in kohabitiran, predvsem pa prijazen do okolja. Poleg tega mora imeti sposobnost orientacije, kar je prirojena lastnost, ki je ni mogoče priučiti. Dober pes vodič si mora namreč "zapomniti" progo, po kateri vodi slepega. To za veliko večino psov ni kdove kolikšna težava. Ko pa vaditelj izbira psa za vodenje, mora vsekakor ugotoviti, kako je z njegovo orientacijo. Nujni lastnosti sta tudi primerna vodljivost in učljivost.

Pes vodič je slepemu tudi družabnik, spremljevalec in prijatelj in ne le sredstvo za olajšano gibanje.

Foto: Shutterstock (razen prve)