Pes je povsem iz sebe, vleče na povodcu, teči hoče k vsakemu psu – takšna je, še zlasti zjutraj, pogosta slika na pasjih zelenicah, ko psa peljemo na opravljanje potrebe oziroma na sprehod. Mnogo skrbnikov je zaradi nemogočega vedenja psa povsem obupanih.



Čas je, da peljemo psa na potrebo oziroma na sprehod. Še zlasti zjutraj se nam po navadi mudi. Na hitro mu skušamo namestiti ovratnico, ga navezati na povodec, štirinožec pa se, kolikor je mogoče, vrti in se izmika, zelo je vznemirjen, saj komaj čaka, da bo prišel ven … 

Precej manj težav bomo imeli, če bomo šli iz hiše z umirjenim in sproščenim psom. Da je pes umirjen, lahko spoznamo že iz njegove telesne drže: glavo ima malce potisnjeno naprej, rahlo maha z repom in miruje. Takšnemu štirinožcu brez težav namestimo ovratnico in ga navežemo na povodec. Pomembno: psa peljemo na sprehod šele, ko je na nas pozoren in je povsem sproščen. Svetujem, da gremo skozi vrata pred psom, pa ne zato, da bi psu pokazali, kdo je v hiši šef, ampak preprosto zato, da si ogledamo, kaj se zunaj dogaja. Bržkone nam ne bi bilo všeč, če bi naš psiček takoj zdirjal skozi vrata do najbližjega drevesa ali pa planil na približujočega se psa. Stopimo torej skozi vrata, si ogledamo situacijo, in če je vse »čisto«, povabimo še psa.

Pomembna je priprava. Čeprav našega psička že zelo tišči, ne bomo pustili, da bi polulal prvi drog na ulici ali pa vogal sosedove hiše. Zdrav pes lahko brez večjih težav zadržuje vodo in blato, zato mu dovolimo potrebe opravljati šele na travniku oziroma na drugem za to primernem prostoru. Tudi tam mu ne smemo pustiti, da bi divjal naokoli. Ko sam peljem svojega psa na potrebo, ga imam vedno na raztegljivem povodcu, na začetku mu dovolim le, da hodi ob meni ali za menoj. Tako lahko pravočasno ukrepam, če pride do kakšnih nepredvidenih okoliščin. Na primer, da od nekod priteče nek neprijeten pes. V tem primeru psa pokličem in ob meni počaka, da gre skrbnik s svojim štirinožcem mimo. Ko imam psa na povodcu, skušam vedno poskrbeti za to, da ne bo imel neposrednega stika z drugim psom. Razlogov za to je več. Prvič, kaj bo imel naš štirinožec od tega, če se bo ukvarjal (igral) z drugim, če sta oba na povodcu? Psa torej ne moreta sproščeno tekati, najmanj, kar se lahko zgodi, pa je, da se bosta zapletla s povodcema. Drugič, gre za to, da od kratkega srečanja psa nimata ničesar, saj greva z drugim skrbnikom takoj spet vsak v svojo smer. S takšnim ukrepanjem naš pes tudi dojame, da se pač ne more (ne sme) igrati z vsakim psom. Poleg tega preprečimo, da bi vlekel k vsakemu psu. Če srečamo koga, ki ima psa, s katerim se naš dobro razume, je bolje, da sta oba na povodcu do travnika, kjer ju lahko spustimo, da si dasta duška.

Kaj zares pomaga?

Osnovni cilj sprehoda je, da se naš pes sprosti in razgiba. Zato nekaj nasvetov iz mojih izkušenj:

- Ko psa peljemo na potrebo, je pomembno tudi naše razpoloženje. Ni dobro, če nismo sproščeni oziroma smo v stresu, poleg tega ne smemo biti v časovni stiski oziroma pes tega ne sme čutiti.

- Pes naj bo po odhodu iz hiše na povodcu, poskrbeti moramo za to, da hodi blizu nas (držimo ga bolj "na kratko"), ne dovolimo mu pretiranega ovohavanja ali markiranja.

- Po krajšem času, ko vidimo, da je lepo umirjen, mu damo znak za sprostitev ("Skoči!"), dovolimo mu, da ovohava in markira. Pes ima rad pravila in omejitve. Z opisanim ravnanjem preprečimo, da bi ravnal preveč po svoji glavi.

- Po določenem času psa spet povabimo k sebi in z njim naredimo nekaj vaj poslušnosti.

- Če je pes dovolj ubogljiv, naredimo nekaj vaj brez povodca, opravimo še tako imenovano odložitev (pes naj bo na "prostoru", mi pa se skrijemo), lahko ga pošljemo iskat kakšen predmet ipd. Pomembno je, da s psom med vsakim sprehodom tudi vadimo.

- Zdaj je čas, da psa prosto spustimo. Ko pride do srečanja z drugim psom, skrbno opazujemo, kaj se dogaja. Če se psa igrata, to pustimo (seveda se mora s tem strinjati tudi drugi skrbnik), po določenem času pa svojega štirinožca pokličemo.

- Ne pretiravamo z igranjem z žogico ali z metanjem drugih predmetov. Igro končamo, ko je ta na višku, in ne šele potem ko je pes že naveličan.

- Kako dolgo naj traja sprehod, je odvisno od več dejavnikov, načeloma naj daljši sprehod traja vsaj tri četrt ure.

- Sprehod nas mora s psom povezovati, zato je prav, da se z njim ukvarjamo, psiček mora ves čas vedeti, da smo navzoči. Pes mora biti bolj osredotočen na nas kot na dogajanje v okolju. Svojemu psu se moramo zdeti vedno najbolj "zanimivi" mi, ne pa na primer drugi psi, različni vonji ipd. Velja naj načelo, da mi peljemo psa na sprehod, in ne on nas.

 
Foto: Shutterstock