Ostati v hiši sam je strašno, meni veliko psov. Za marsikaterega psa je čas, ki ga preživi brez svojih najbližjih, pravo mučenje. Zastavlja se vprašanje, zakaj mnogi psi nočejo biti sami in kaj lahko storimo, da bi jim samoto olajšali.

Strokovnjaki trdijo, da poznamo dva tipa psov glede odzivanja na “samoto”. Tako imenovani ekstrovertirani tip – gre za pse ki v času »samote« lajajo, cvilijo in povzročajo škodo po hiši ali stanovanju. Drugi tip je njihovo popolno nasprotje - introvertirani tip. Ti psi v času »samote« tiho trpijo in ždijo v kakšnem skritem kotičku. Pri obeh ima pes težave s samoto, le da skrbniki introvertiranega tipa to težje opazimo. Za prvi tip psa bi lahko rekli, da se tedaj, ko je sam, dolgočasi in zato cvili, dela škodo ipd. Drugi tip psa pa zaradi samote trpi in ga je strah.

Psihični pritisk

Psi, ki jih je strah samote, so ponavadi labilne osebnosti in so tudi sicer bolj negotovi. Velikokrat pa je strah pred samoto lahko tudi pridobljen. To se lahko zgodi zaradi kakšne negativne izkušnje tedaj, ko je bil kuža sam. Psi, ki jih tedaj, ko so sami ni strah, ampak so zavrti, se na osamljenost odzivajo bolj silovito. Samota pomeni zanje namreč omejitev potreb, “jeza” takšnih psov pa je močnejša od strahu. Njihovo neželeno vedenje je treba večkrat reševati s pomočjo strokovnjaka.

Tudi psi, ki jih je zaradi osamljenosti strah, potrebujejo terapijo. Če je le mogoče, pa jih ne puščamo samih, saj se njihov strah stopnjuje. Na to, da bodo brez škode ostajali sami, pa jih je treba privajati postopoma.

Težave imajo v mnogih primerih tudi psi, ki so zelo navezani na svojega skrbnika. Pri takšnem štirinožcu moramo poskrbeti, da bo imel v hiši prostor, kjer se bo počutil varnega. To je lahko ležišče, kjer bo ostal tudi, ko bo skrbnik v drugem prostoru. V začetku naj kuža tam ostane le za zelo kratek čas. Večkrat gremo iz hiše in se zelo hitro vrnemo. Ta čas postopoma podaljšujemo...

Po mnenju nekaterih strokovnjakov za vedenje psov, je delanje škode v hiši pravzaprav izraz nemoči. Pes naj bi to počel zato, ker ne more biti s svojim človekom. Zaradi njegovega razpoloženja se izloča tudi tako imenovani stresni hormon (kortisol) in v mnogih primerih takšen pes potrebuje zdravljenje z ustreznimi farmacevtskimi ali pa s homeopatskimi pripravki.

Uredništvo PMP

U.T.

Fotografije: Dreamstime