Živimo v času neprimerljive ozaveščenosti. Recikliramo, s seboj nosimo stekleničke za večkratno uporabo in na večerjah razpravljamo o trajnosti. Mnogi se imamo za ljubitelje živali, objavljamo slike s svojimi hišnimi ljubljenčki, doniramo za zaščito živali in se zgražamo ob novicah o zlorabi živali.

A za našimi vsakodnevnimi navadami se pogosto skriva temnejša resnica. Ne da bi to želeli, pogosto podpiramo sisteme, ki se vsak dan znova napajajo z živalskim trpljenjem. Krutost je postala tako normalizirana, tako vgrajena v izdelke, ki jih uporabljamo, da je več ne vidimo. Ali pa smo se je naučili spregledati.

Čas je, da pogledamo.

Kaj je na našem krožniku: trpljenje na jedilniku

Vsak grižljaj ima ozadje in za milijarde živali je to ozadje polno bolečine.

Na industrijskih farmah po svetu, tudi po Evropi, so živali obravnavane kot proizvodne enote. Krave prisilno oplodijo, nato pa jim odvzamejo teličke, da lahko ljudje pijejo mleko. Kokoši so vzrejene tako hitro, da se jim pod lastno težo sesedajo noge. Prašiči, inteligentna in igriva bitja, so zaprti v kletkah, v katerih se ne morejo niti obrniti.

Tudi »prosta reja« ali »humanost« pogosto ne pomenita več kot tržno strategijo. Zakol čaka vse.

• Decembra 2020 je bilo v Sloveniji približno 485.000 glav goveda in več kot 6,3 milijona perutnine.
• Slovenija je med državami EU, ki so se zavezale, da bodo do leta 2028 postopno opustile rejo v kletkah.

Kaj lahko storimo:

• Izbirajmo rastlinske obroke. Že en obrok na dan naredi razliko.
• Poskusimo z ovsenim mlekom, tofu izdelki ali rastlinskimi mesnimi alternativami.
• Podpirajmo lokalne veganske trgovine in restavracije.

Kar nosimo: moda, ki boli

Tudi naše omare lahko skrivajo trpljenje, čeprav ga redko opazimo.

Usnje ni zgolj stranski proizvod; pogosto je eden glavnih razlogov za zakol. V državah brez regulacije živali pogosto celo živim odirajo kožo. Proizvodnja volne, zlasti v industrijski reji, vključuje boleče postopke, kot je »mulesing« (rezanje kože živali). Perje za jakne in odeje pogosto pulijo živim pticam. Krzno, čeprav vedno bolj družbeno nesprejemljivo, se še vedno pojavlja na ovratnikih in dodatkih.

• Slovenija je prepovedala gojenje živali za krzno leta 2013, prepoved pa je v celoti začela veljati 1. januarja 2015.

Kaj lahko storimo:

• Izbirajmo etične modne znamke.
• Kupujmo rabljena oblačila ali od trajnostnih proizvajalcev.
• Namesto živalskih materialov poiščimo rastlinske ali sintetične alternative.

Lepota ne bi smela boleti

Tudi naša kozmetika lahko skriva trpljenje.

Preizkušanje na živalih je še vedno legalno in pogosto v kozmetični ter čistilni industriji. Zajci, miši, psi in opice so izpostavljeni strupenim kemikalijam, opeklinam in počasni smrti le zato, da bi testirali izdelke, ki bi lahko bili brez krutosti.

Nekatere sestavine so tudi živalskega izvora: karmin (iz zdrobljenih hroščev), skvalen (iz jeter morskih psov) in kolagen (iz živalskih kosti).

• V Sloveniji se lahko na embalaži navede, da izdelek ni bil testiran na živalih, le če nihče v dobavni verigi ni izvajal testiranj na živalih.

Kaj lahko storimo:

• Iščimo oznake »crualty free«, »vegan« ali znak skakajočega zajčka.
• Uporabimo spletne baze za preverjanje blagovnih znamk.
• Kupujmo pri podjetjih, ki odražajo naše vrednote.

Skriti stroški udobja

Pogosto svoje izbire opravičujemo z besedami: »saj je le en obrok« ali »nisem vedel.« A ni le en obrok, gre za milijarde živali na leto. In v resnici, zdaj že vemo.

To ni poziv k občutku krivde, ampak k zavedanju. Ko enkrat vemo, lahko postanemo del rešitve.

Kako prekiniti krog: življenje z več sočutja

Nismo nemočni. Ravno nasprotno, vsak evro, ki ga zapravimo, vsak izdelek, ki ga kupimo, je glas za svet, kakršnega si želimo.

Tukaj je nekaj načinov za začetek:

• Podvomimo v tradicijo: Le zato, ker je nekaj »običajno», še ne pomeni, da je prav. Tudi bikoborbe so bile nekoč normalizirane. Tudi testiranje na živalih. Vse se začne z vprašanjem: Zakaj?
• Začnimo z majhnimi koraki: Ni treba, da smo popolni. Zamenjajmo en obrok, izberimo eno novo znamko, izpustimo en krzneni ovratnik. Spremembe se seštevajo in navdihujejo.
• Bodimo radovedni: Ne verjemimo zgolj trditvam na embalaži. Oznake kot so »prosta reja» in »naravno» pogosto nimajo zakonske podlage.
• Podpirajmo sistemske spremembe: Zavzemajmo se za močnejšo zakonodajo za zaščito živali. Podpisujmo peticije. Udeležujmo se protestov. Podpirajmo organizacije, ki skrbijo za dobrobit živali.
• Navdihujmo druge: Bodimo zgled. Delimo informacije, govorimo o svojih odločitvah z nežnostjo in pokažimo, da je sočutje ne le možno, temveč močno.

Sočutje je življenjski slog

Svet ne potrebuje več popolnosti, potrebuje več empatije. Več ljudi, ki rečejo: »Nisem vedel, a zdaj, ko vem, želim ravnati bolje.» Kajti ko živimo z odprtimi očmi, lahko izberemo ljubezen namesto navade, prijaznost namesto udobja in pravičnost namesto tradicije.

In to, morda bolj kot karkoli drugega, živali danes najbolj potrebujejo.

Katja Jakup

Animal Angels Slovenija

Kolumne na spletnem portalu Pes moj prijatelj izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča urednikov portala.