Podoba psa, ki zadovoljno grize kost, je ena tistih, ki se nam je vtisnila globoko v zavest. Marsikdo ob tem pomisli: »To je naravno. Psi to potrebujejo.« Tudi sam sem nekoč verjel, da je kost nekaj najboljšega, kar lahko ponudimo psu za razvedrilo in zdrave zobe. A resnica je precej bolj zapletena – in pogosto tudi manj prijazna do pasjih želodcev, zob in črevesja. Res je, psi imajo močne čeljusti in prirojeno potrebo po žvečenju. A močne čeljusti še ne pomenijo, da so kosti varna izbira. Prav nasprotno – veterinarji se z zapleti zaradi kosti srečujejo pogosteje, kot bi si želeli.

Imajo kosti sploh prehransko vrednost?

Veliko skrbnikov meni, da kosti psu nudijo pomembna hranila. V resnici pa sama kost nima skoraj nobene hranilne vrednosti. Kar je za psa privlačno in koristno, je meso, vezivno tkivo in maščoba, ki se držijo kosti. Minerale, iz katerih je kost zgrajena, pa pes v zadostni meri dobi že iz kakovostne, uravnotežene pasje hrane. Kost torej ni nujna – in v večini primerov ni niti koristna.

Najbolj nevarne kosti – kuhane in drobljive

Največje tveganje predstavljajo kuhane kosti. S kuhanjem postanejo krhke in se pri žvečenju lomijo v ostre delce. Ti lahko poškodujejo dlesni, zlomijo zobe ali povzročijo notranje poškodbe prebavil. Posebej nevarne so piščančje in puranje kosti, saj so tanke in se zlahka drobijo. Tudi zajčje in rebrne kosti niso primerne – pogosto se zataknejo v grlu ali črevesju in povzročijo resne zaplete.

Poškodbe zob niso redkost

Pogosto slišimo, da naj bi surove kosti pomagale pri čiščenju zobnega kamna. V praksi pa veterinarji redno obravnavajo pse z odkrušenimi ali zlomljenimi zobmi prav zaradi žvečenja kosti. Poškodovan zob ni le estetska težava. Gre za odprta vrata bakterijam, ki lahko povzročijo vnetje, bolečino in resne zaplete v čeljusti. Pes tega ne bo vedno pokazal takoj, a bolečina je lahko dolgotrajna in zahteva zdravljenje.

Kaj se zgodi, če pes kost pogoltne?

Če pes kost pogoltne v večjem kosu, se ta lahko zatakne v požiralniku. Pes začne težko požirati, lahko bruha, slini ali zavrača hrano. Kost lahko poškoduje sluznico in povzroči močno vnetje. V hujših primerih pride celo do predrtja požiralnika, kar je življenjsko ogrožajoče stanje in zahteva nujno veterinarsko pomoč.

Zapleti v želodcu in črevesju

Tudi če kost pride do želodca, težav še ni konec. Veliki kosi se pogosto ne razgradijo popolnoma in lahko v želodcu obstanejo več dni. To povzroča bolečine, slabost in bruhanje. Ko kost potuje naprej v črevesje, se lahko zatakne v ožjih delih in povzroči zaporo. Takšna obstrukcija je izjemno nevarna in pogosto zahteva operativni poseg.

Varnejše alternative za žvečenje

Potreba po žvečenju je pri psih povsem naravna – pomembno je le, da jo zadovoljimo na varen način. Na srečo obstaja več dobrih alternativ:

• naravni sušeni priboljški, kot so sušena goveja koža, sapniki ali žile (če jih pes dobro prenaša),
• kakovostne žvečljive igrače, ki so zasnovane tako, da ne poškodujejo zob,
• zobni priboljški, namenjeni podpori ustne higiene,
• sušeno rogovje ali posebne korenine za žvečenje – vedno pod nadzorom skrbnika.

Bolje varno kot boleče

Čeprav je pes s kostjo med zobmi skoraj simbol zvestobe in narave, to še ne pomeni, da je tak prizor tudi varen. Kot skrbniki imamo nalogo, da razmišljamo dlje od tradicije in izberemo tisto, kar je za našega psa res dobro.

Žvečenje naj bo užitek – ne tveganje. In vsak pes si zasluži, da mu to omogočimo na varen način.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: Dreamstime