Zgodba naše bralke Darje iz Kranja pretresa. Iz običajnega dopoldneva se je razvil dan, ki ga njena družina ne bo nikoli pozabila – in ki bi se lahko končal še huje. Zaradi neustrezno zavarovane jeklene konstrukcije je življenje izgubila njihova štirimesečna psička Sia. Darja je zgodbo delila z nami, da bi opozorila na nevarnost, ki jo še vedno predstavlja to mesto, in da se podobna tragedija nikoli več ne bi ponovila.

»Sia je bila naš nov začetek«

»Z družino že vrsto let živimo v kranjskem naselju Planina. Poleti smo izgubili našo 15-letno psičko, ki je bila del naše družine od rojstva naših hčerk. Njena smrt je bila za nas zelo težka – predvsem za hčerki, stari štiri in osem let. Po dolgem žalovanju smo se odločili, da damo dom novi psički, majhni Sii, ki se nam je pridružila konec avgusta. V hišo je prinesla smeh, igrivost in veselje,« začne svojo pripoved Darja. »Za otroke je bila Sia nekaj posebnega – z njo sta se smejali, igrali, jo učili. Bila je del vsakega dneva.«

Usodni sprehod

V ponedeljek, 13. oktobra 2025, so se Darja in njeni hčerki skupaj s psičko odpravile na sprehod proti starem mestnemu jedru Kranja. Pot jih je vodila mimo doma za dnevno varstvo starejših občanov, kjer so postavljene tri težke kovinske konstrukcije, namenjene kolesarjem kot tehnične ovire. »Sia je zavohala nekaj ob strani in se hotela pomakniti pod eno izmed teh ovir. Ker je bila pripeta na povodec, je hčerka nekoliko počepnila, da bi šla za njo. V tistem trenutku se je kovinska konstrukcija, ki sploh ni bila pritrjena, prevrnila in z ostrim robom zadela psičko v zatilje,« opisuje Darja trenutek, ki se ji je vtisnil v spomin za vedno. »Slišali so se kriki, jok, zmeda… Psička se je tresla v naročju moje hčerke in v nekaj sekundah umrla. Zdrobilo ji je hrbtenico in tilnik.«

Brez odziva pristojnih

Dogodku so bili priča tudi mimoidoči, eden od njih je poklical policijo. Na kraj so prispela dva policista, ki sta opravila osnovni zapisnik. »Kasneje tisti dan smo šli na policijsko postajo, a so nam povedali, da zapisnik še ni izdelan in da ga morda ne bo več tednov. Ob tem so neuradno namignili, da bodo dogodek obravnavali kot ‘incident’ in ne kot kaznivo dejanje. To me je šokiralo,« pove Darja.

Še bolj pa jo je pretreslo dejstvo, da naslednji dan, ko so se vrnili na kraj dogodka, nevarne ovire niso bile ne odstranjene ne označene. »Nekdo jih je celo ponovno postavil pokonci – torej so bile spet nevarne za vse, ki bi tam hodili. To je območje, kjer se vsak dan igrajo otroci, kjer hodijo starostniki… in kjer je že en življenj izgubljeno.«

Travma, ki je ne bo izbrisal čas

Darjina družina se zdaj sooča z žalovanjem in posledicami travme. »Hčerki imata težave s spanjem, pogosto se zbujata, imata občutke krivde, ker sta bili zraven. Trenutno iščemo psihološko pomoč, saj se bojimo, da bo ta dogodek pustil dolgotrajne posledice.«

Kdo bo prevzel odgovornost?

Darja se sprašuje, kako je mogoče, da so tako nevarne konstrukcije sploh postavljene na mestu, kjer se dnevno zadržujejo otroci in starejši. »Če bi konstrukcija padla sekundo kasneje, bi zadela mojo hčerko – in jo verjetno ubila. To ni ‘dogodek’. To je huda malomarnost. Želim, da se poišče odgovorne, da se ta nevarnost odpravi in da se nikomur več ne zgodi to, kar se je zgodilo naši Sii.«

»Delim to zgodbo, da se nikoli več ne ponovi«

»Sio smo pokopali naslednji dan. Stara je bila le štiri mesece. Pred njo bi moralo biti še celo življenje, polno ljubezni in igre. Njena smrt je bila nepotrebna in krivična. Zato želim, da se sliši njen glas – skozi mojo zgodbo.«

Darja svojo pripoved zaključi s prošnjo: »Prosim, delite to zgodbo. Ne zaradi nas, ampak zato, da se nikoli več ne bi ponovila takšna tragedija – ne psu, ne otroku, ne komurkoli drugemu.«

Bralka Darja

Fotografije: osebni arhiv bralke