Če imate psa, potem ta prizor verjetno dobro poznate. Kuža pride iz dežja, skoči iz vode ali se po sprehodu veselo povalja po mokri travi. Vi pa ga pogledate in si mislite: Samo še to mi je manjkalo …

Tisti značilni »vonj po mokrem psu« je eden od manj ljubkih delov življenja s kosmatincem. A čeprav ga pogosto povezujemo samo z mokro dlako, je zgodba v resnici precej bolj zanimiva.

Za smrad niso krivi samo umazanija in mokra dlaka

Na koži in dlaki zdravega psa živijo številni mikroorganizmi, predvsem različne bakterije in kvasovke. To je povsem normalen del pasjega kožnega okolja in samo po sebi ne pomeni, da je s psom karkoli narobe.

Ti mikroorganizmi se med drugim hranijo s snovmi, ki so prisotne na koži, na primer s kožnimi maščobami in odmrlimi kožnimi celicami. Pri tem nastajajo različne hlapne spojine.

In potem pride voda. Ko se dlaka zmoči, se te spojine lažje sproščajo v zrak. Naš nos jih zato zazna precej bolj izrazito. Rezultat poznamo vsi: moker pes ima nenadoma svoj čisto poseben parfum.

Zakaj nekateri psi smrdijo precej bolj kot drugi?

Če ste kdaj opazili, da ima vaš pes po dežju skoraj neopazen vonj, medtem ko bi drugega lahko zavohali že iz druge sobe, za to obstaja več razlogov.

Veliko vlogo ima dlaka. Psi z gosto dlako in podlanko lahko zadržijo precej več vlage, zato se tudi sušijo dlje. Pri takšnih psih lahko značilen vonj postane še bolj izrazit.

Pomembno je tudi, kje se je pes pred tem potepal. Če se je valjal po zemlji, travi, blatu ali plaval v naravnih vodah, se na dlako seveda prime še precej drugih snovi. Zato ni presenetljivo, da kombinacija mokre dlake + naravnih kožnih mikroorganizmov + umazanije ustvari vonj, ki ga skrbniki psov zelo dobro poznamo.

Kaj lahko naredimo, da bo »pasji parfum« manj izrazit?

Najpreprostejši odgovor je: psa čim bolje osušimo. Po dežju ali kopanju ga najprej dobro obrišemo z brisačo. Pri psih z gosto dlako moramo biti posebej pozorni na podlanko, saj je lahko na površini dlaka že videti suha, spodaj pa je še vedno precej mokra.

Če uporabljamo sušilnik, naj bo temperatura nizka oziroma prijetna, psa pa ne smemo prestrašiti ali izpostaviti prevročemu zraku.

Pomaga tudi redno krtačenje, saj s tem odstranjujemo odmrlo dlako in umazanijo ter omogočamo boljše zračenje dlake.

In še nekaj, na kar pogosto pozabimo: pasje ležišče, odeje in druge tkanine, na katerih pes preživlja veliko časa, je treba redno prati. Tudi tam se namreč nabirajo vlaga, maščobe, dlaka in različne vonjave.

Kaj pa kopanje?

Če psa kopamo, uporabimo šampon, namenjen psom. Človeški šamponi niso primerni za pasjo kožo, saj imajo drugačne lastnosti in lahko porušijo njeno naravno ravnovesje.

Hkrati pa s kopanjem ne pretiravajmo. Cilj ni, da bi imel pes ves čas vonj po šamponu, ampak da je njegova koža zdrava in dlaka čista.

Ali obstajajo psi, ki manj smrdijo, ko se zmočijo?

Da, razlika med posameznimi psi je lahko precejšnja. Na vonj vplivata predvsem tip dlake in stanje kože. Pri nekaterih pasmah, kot so pudlji, bišoni, maltežani in šnavcerji, je lahko značilen vonj mokre dlake manj izrazit, še posebej ob ustrezni negi.

Tudi brezdlake pasme nimajo nujno popolnoma nevtralnega vonja – le manj dlake pomeni manj dlake, v kateri bi se lahko zadrževale različne spojine.

Kdaj »pasji vonj« ni več samo pasji vonj?

Tu pa velja biti nekoliko bolj pozoren. Če ima pes neprijeten vonj tudi takrat, ko je popolnoma suh, ali če se pojavi nenadoma zelo močan, kiselkast ali drugače nenavaden vonj, je dobro preveriti, ali se dogaja še kaj drugega. Še posebej bodite pozorni na srbenje, rdečico, prhljaj, mastno kožo, izpadanje dlake ali neprijeten vonj iz ušes. Takšni znaki so lahko povezani s kožnimi težavami, bakterijami, kvasovkami ali drugimi zdravstvenimi težavami. V takšnem primeru ni rešitev še ena kopel z močnejšim šamponom. Bolje je poiskati vzrok in se posvetovati z veterinarjem.

Torej, zakaj moker pes smrdi?

Zato, ker je na njegovi koži in dlaki povsem normalen svet mikroorganizmov, ki ustvarjajo različne spojine. Ko pride voda, se te lažje sprostijo v zrak – in naš nos jih zelo dobro zazna.

Torej naslednjič, ko se vaš kosmatinec vrne z deževnega sprehoda in se vam približa s svojim značilnim »parfumom«, ni nujno, da je z njim karkoli narobe. Najprej brisača, malo potrpežljivosti in dobro sušenje. In potem … nekaj časa prezračevanja.

Ker ja – moker pes morda smrdi. Ampak še vedno je naš najljubši »smrdljivček«.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: DepositPhotos