Ko vidimo psa, ki se zaganja v drugega psa, laja, renči ali celo ugrizne, je naša prva reakcija pogosto: »Ta pes je agresiven.« A pasje vedenje je veliko bolj zapleteno. Pes ne napade drugega psa zato, ker bi bil »slab« ali ker bi želel povzročati težave. Za takšnim odzivom se pogosto skriva strah, negotovost, stres ali občutek, da nima druge možnosti.

Tako kot ljudje tudi psi različno doživljajo svet okoli sebe. Nekateri bodo navdušeno pozdravili vsakega kosmatinca, drugi bodo raje ohranili nekaj razdalje. In prav razumevanje tega, kaj nam pes sporoča, je prvi korak do tega, da preprečimo neprijetne in nevarne situacije.

Pes običajno opozori, preden napade

Velikokrat mislimo, da je pes »kar naenkrat napadel«. V resnici pa psi pred konfliktom pogosto pošiljajo številne znake, le da jih ljudje ne opazimo vedno.

Pes, ki se ne počuti prijetno, lahko najprej poskuša situacijo rešiti na miren način. Pogleda stran, obrne glavo, se začne oblizovati, zeha, se umakne ali se poskuša izogniti drugemu psu. To so tako imenovani miritveni signali – način, s katerim pes sporoča: »To mi ni prijetno, prosim, daj mi nekaj prostora.«

Če drugi pes teh opozoril ne upošteva in se še naprej približuje, lahko pes svoje sporočilo stopnjuje. Pojavijo se lahko otrdelo telo, napet pogled, dvignjen rep, renčanje ali kazanje zob.

Pomembno je razumeti, da renčanje ni neposredno napad. Renčanje je opozorilo. Pes s tem pove, da mu situacija ni všeč in da potrebuje razdaljo. Če renčanje kaznujemo, lahko psa naučimo, da opozorila ne sme pokazati – težava pa ostane. V prihodnosti lahko zato preskoči opozorilo in prej preide v ugriz.

Zakaj pes napade drugega psa?

Razlogov je lahko več. Vsak pes ima svojo zgodbo, izkušnje in meje, ki jih moramo kot skrbniki spoštovati.

1. Strah in negotovost

Eden najpogostejših razlogov za napadalno vedenje je strah. Pes, ki se boji drugega psa, lahko z lajanjem, zaganjanjem ali ugrizom poskuša doseči, da se mu drugi pes umakne. Tak pes pogosto ne želi konflikta. Prav nasprotno – želi, da se neprijetna situacija čim prej konča. Ker pa ne zna drugače izraziti svoje stiske, uporabi vedenje, ki ga ljudje doživljamo kot agresijo.

Takšni odzivi so lahko posledica slabe izkušnje, pomanjkljive socializacije ali tega, da je bil pes v preteklosti večkrat postavljen v situacije, ki jih ni zmogel.

2. Varovanje hrane, igrač ali prostora

Nekateri psi močno varujejo stvari, ki so jim pomembne. To je lahko hrana, igrača, ležišče, prostor v stanovanju ali celo njihov človek. Če se drug pes približa nečemu, kar pes dojema kot svoje, lahko to razume kot grožnjo. Takrat lahko začne opozarjati z renčanjem ali drugimi znaki nelagodja.

To ni znak, da je pes »dominanten« ali da želi prevzeti nadzor. Pogosto gre za občutek negotovosti in potrebo po zaščiti nečesa, kar mu je pomembno.

3. Neprijetna srečanja med psi

Veliko konfliktov nastane zato, ker ljudje pričakujemo, da se morajo vsi psi med seboj razumeti. Vendar tudi psi nimajo radi vseh drugih psov. Nekaterim ustrezajo mirni prijatelji, drugi ne marajo vsiljivih srečanj, nekateri pa se počutijo neprijetno ob določenih velikostih, spolih ali načinih vedenja drugih psov.

Neposredno približevanje, dolgotrajno strmenje ali pes, ki prehitro priteče naravnost proti drugemu psu, lahko pri nekaterih sproži obrambno reakcijo.

4. Bolečina ali zdravstvene težave

Včasih se za nenadno spremembo vedenja skriva zdravstveni razlog. Pes, ki ga nekaj boli, je lahko bolj občutljiv, hitreje razdražljiv in manj pripravljen prenašati bližino drugih živali.

Če pes, ki je bil prej miren, nenadoma začne kazati agresivne odzive, je vedno smiselno razmisliti tudi o veterinarskem pregledu.

Kako lahko preprečimo konflikt?

Najpomembnejša naloga skrbnika je, da psa opazuje in se nauči razumeti njegovo govorico telesa. Če opazimo, da je pes napet, mu omogočimo več prostora. Nič ni narobe, če se drugemu psu umaknemo, zamenjamo smer sprehoda ali počakamo, da situacija mine.

To ni znak, da je naš pes »zmagal« ali »izgubil«. To je odgovorno ravnanje, s katerim psu pomagamo, da se ne znajde v položaju, kjer bi moral uporabiti močnejše opozorilo.

Pomembno je tudi, da psa ne silimo v stike z drugimi psi. Tako kot ljudje tudi psi ne potrebujejo deset novih prijateljev vsak dan. Nekateri potrebujejo več prostora in mirnejše odnose.

Ko pes pokaže agresijo, potrebuje pomoč, ne kazni

Agresivno vedenje je pogosto le zadnji korak v verigi opozoril, ki jih nismo pravočasno opazili. Pes nam s svojim vedenjem nekaj sporoča – vprašanje je, ali smo pripravljeni poslušati.

Če pes pogosto napada druge pse, se zaganja ali so odzivi zelo močni, je dobro poiskati pomoč izkušenega strokovnjaka za vedenje psov. Pravilna pomoč ne temelji na kaznovanju, temveč na razumevanju vzroka in učenju psa, kako se lahko v težkih situacijah odzove drugače.

Vsak pes si zasluži, da ga poskušamo razumeti. Tudi tisti, ki na prvi pogled deluje »problematičen«. Pogosto se za težkim vedenjem skriva pes, ki se ne počuti varno in potrebuje nekoga, ki mu bo pomagal skozi situacijo.

Ker dober skrbnik ne išče krivca. Išče rešitev.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: DepositPhotos