Na spletnih forumih je najti veliko zapisov, v katerih se razočarani posvojitelji živali iz zavetišč pritožujejo, da so morali za posvojitev psa ali muce celo plačati. Le eden od citatov, na katerega smo naleteli se glasi: "Tako množično pozivajo, da se posvaja pse iz zavetišč in potem slišim, da je moral moj prijatelj plačati, ko ga je vzel iz zavetišča!"

Zavetišča si res na vse pretege prizadevajo svojim varovancem najti kar se da največ dobrih in odgovornih skrbnikov. Res pa je, da psa vsaj v večini zavetišč ne dobijo tisti ljudje, za katere bodo v zavetišču ocenili, da niso primeren posvojitelj in potencialen odgovorni skrbnik pasjega štirinožca.

Dejstvo je namreč, da imajo psi, ki so se znašli v zavetiščih za seboj mnogo žalostnih in turobnih zgodb, zatorej obstaja enotno mnenje, da želijo tem psom v zavetišču poiskati odlične ali vsaj dobre domove.

Prav je tudi vedeti, da oskrba psov v zavetišču še zdaleč ni poceni. Večina občin poskrbi za finančno oskrbo zakonsko predpisanih 30 dni bivanja v zavetišču, po tem roku pa vsi stroški padejo na pleče zavetišča. Pse je potrebno hraniti in jim zagotoviti veterinarsko oskrbo, psice se mora po zakonu tudi sterilizirati. Zavetišča, ki ne izvajajo evtanazij zdravih psov, tako denar pridobivajo s pomočjo dobrodelnih dogodkov in prostovoljnih prispevkov.

Ob posvojitvi iz zavetišča je potrebno poravnati posvojnino, ki znaša okrog 50 eurov. Plačilo le-te med drugim pokaže tudi to, da se posvojitelj zaveda, da je skrb za žival tudi finančna obveznost. Ob odločitvi, da boste v svoj dom sprejeli novega družinskega člana (ki je ob posvojitvi veterinarsko oskrbljen), se torej zavedate, da bo ta član v prihodnje od vas zahteval kar nekaj stroškov, kot so redna letna cepljenja, hrana, oprema in veterinarske storitve.

Prispevek: Pes moj prijatelj

Foto: arhiv Pes moj prijatelj