Vsak pasji skrbnik se je že kdaj znašel v tisti neprijetni situaciji, ko pes v enem samem trenutku tišine “nekaj” poje. In med najbolj nevarne stvari, ki jih lahko pogoltne, spada žvečilni gumi – še posebej tisti brez sladkorja. Na prvi pogled nedolžen, majhen, lepljiv košček lahko za psa pomeni zelo resno tveganje. Krivec? Sestavina, ki se skriva v številnih žvečilnih gumijih – ksilitol.

Ksilitol: majhna količina, velika nevarnost

Ksilitol je umetno sladilo, ki je za človeka popolnoma varno, pri psu pa povzroči drastične spremembe v telesu. Padec krvnega sladkorja, napadanje, odpoved jeter – vse to se lahko zgodi že po zelo majhni količini. Pri nekaterih žvečilnih gumijih je dovolj, da pes poje en sam košček, da pride do hude zastrupitve, predvsem pri manjših psih.

V sestavinah se lahko skriva pod imeni:

• xylitol
• brez sladkorja
• E967

Kako prepoznati, da je nekaj narobe?

Znaki zastrupitve se lahko pojavijo izjemno hitro – pogosto v 10 do 30 minutah. Najpogostejši so:

• nenadna šibkost,
• tresenje, izguba ravnotežja,
• bruhanje,
• zmedenost,
• krči ali celo nezavest.

V hujših primerih pride tudi do odpovedi jeter, kar se lahko pokaže z rumenkasto obarvanimi dlesnimi ali beločnicami.

Kaj morate narediti takoj

Pri žvečilnem gumiju ni časa za opazovanje in upanje, da bo “šlo mimo”. Reagirati je treba takoj:

• Preverite sestavine – če žvečilni gumi vsebuje ksilitol, nemudoma pokličite veterinarja.
• Če embalaže ni, ravnajte, kot da ksilitol je prisoten.
• Ne povzročajte bruhanja sami, razen če vam veterinar to izrecno naroči.
• Zabeležite:
  • koliko kosov je pes pojedel,
  • kdaj,
  • težo psa.

Veterinar lahko le s temi podatki oceni tveganje in se pripravi na takojšnje ukrepanje.

Kaj pa, če gumi ne vsebuje ksilitola?

Tudi v tem primeru ne gre za povsem nenevarno situacijo. Navaden žvečilni gumi lahko:

• povzroči zamašitev prebavil (še posebej pri majhnih psih),
• sproži bruhanje ali drisko,
• razdraži želodec.

Psa opazujte vsaj 24 do 48 ur. Če postane apatičen, preneha jesti ali bruha, je potrebna veterinarska pomoč.

Kako preprečiti, da se to sploh zgodi?

• Žvečilne gumije, torbice in nahrbtnike imejte izven dosega psa.
• Preverjajte sestavine izdelkov brez sladkorja – ksilitol se skriva tudi v zobnih pastah, pastilah in dietnih izdelkih.
• Psu zagotovite primerne žvečilke, če rad raziskuje z zobmi.
• Otrokom razložite, da je žvečilni gumi za psa nevaren.

Če pes poje žvečilni gumi, je prva naloga ugotoviti, ali vsebuje ksilitol. Če obstaja kakršenkoli dvom, je pravilen odziv eden: takoj pokličite veterinarja. Pri zastrupitvi s ksilitolom vsaka minuta resnično šteje.

Navaden žvečilni gumi običajno ne bo povzročil zastrupitve, lahko pa povzroči prebavne težave – zato psa po takšnem “prigrizku” vedno pozorno spremljajte.

Pes ne pozna razlik med igračo, priboljškom in žvečilnim gumijem – zato moramo to razliko poznati mi.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: Dreamstime