Živali, s katerimi sobivamo, tudi v toplejšem delu leta potrebujejo našo pozornost. Vsak od nas jim lahko pomaga na različne načine. Nekatera naša sočutna in plemenita dejanja pa jim lahko celo rešijo življenje.

Posadimo čim več rastlin in dreves

Zaradi urbanizacije, gradnje novih hiš, cest in trgovskih centrov ter zaradi tlakovanja in asfaltiranja dvorišč je prostora za živali vse manj. Mnoge vrste izgubljajo okolja, kjer so stoletja živele.

Če smo uvidevni, sočutni in razumemo pomen vseh živih bitij, lahko načrtno ohranjamo ali ustvarjamo habitate za živali na tleh, v prsti, travi in zavetju zelenja. Sadimo medonosne rastline, negujemo žive meje in ohranjamo zimzeleno drevje.

Posebej dragocena so tako imenovana veteranska oziroma stara drevesa. S svojimi razvejanimi krošnjami, dupli in debelo skorjo nudijo številna skrivališča drobnim bitjem, tudi žuželkam, ki vse hitreje izginjajo. Za ptice in veverice so takšna drevesa pravi raj.

Pripravimo zavetja za živali

Zavetja so za živali izjemno pomembna. Vsak od nas lahko ustvari okolje, prijazno do živali, vsaj v okolici svojega doma.

Na popolnoma pokošenih angleških tratah živali težko najdejo primerne pogoje za bivanje. Oviro predstavljajo tudi ograje, ki segajo vse do tal. Zato so zelo dragoceni otočki nepokošene visoke trave in cvetja.

Dobrodošla je tudi skladovnica drv ali lesena paleta, postavljena tako, da se lahko živali vanjo ali pod njo zatečejo. Rade se skrivajo tudi v drvarnicah, kupih dračja, listja ali odpadlih stebel.

Za čebele samotarke lahko postavimo hotele za žuželke, za ježe pa lesene zabojnike. Nikoli ne kurimo trave ali kupov vej, saj lahko v njih nehote zažgemo živali, ki tam iščejo zavetje.

Pogled na cestišče

Pri vožnji z avtomobilom ali kolesom bodimo vedno pozorni na dogajanje na cesti, še posebej ponoči. Če vozimo počasneje, bomo lahko pravočasno ustavili ali vsaj obvozili žival, ki prečka cesto.

Kot sopotniki lahko vozniku pomagamo tako, da tudi sami pozorno opazujemo okolico. Vsako življenje je dragoceno. Vsaka žival si želi živeti.

Če na cesti opazimo psa ali mačko, jo poskušajmo zadržati na varnem in po potrebi pokličimo 112 za nadaljnja navodila. Žival brez nadzora na cesti ni varna.

Če opazimo povoženo ali poškodovano žival, jo, če je mogoče, odpeljimo do najbližje veterinarske ambulante, kjer ji bodo nudili pomoč. Nato poskušajmo poiskati skrbnika ali obvestimo zavetišče za živali.

Ne vozimo po ježih in drugih divjih živalih. Počasnejša vožnja in pozoren pogled na cestišče lahko rešita marsikatero življenje.

Deževni dnevi

Kot otroci smo pogosto pomagali živalim »čez cesto«. Kaj pa danes? Drobna podoba polža na cesti nas spominja na ranljivost in nemoč majhnih živali. V deževnih dneh se na pot odpravijo žabe, krastače, pupki, močeradi, deževniki in polži. Z nekaj pozornosti jih lahko rešimo pred skoraj gotovim srečanjem z avtomobilom.

Nežno jih prenesimo na varno v smer, kamor so bili namenjeni. Pri polžih moramo najprej nežno potrkati po hišici, da se odlepijo od podlage in jih pri tem ne poškodujemo.

Lahko se celo odpravimo na sprehod z namenom, da pomagamo živalim v okolici svojega doma.

Poletne zabave

Živali se bojijo hrupa, še posebej nenadnih in glasnih zvokov, kot so pokanje petard ali ognjemeti, ki se žal še vedno pojavljajo kljub zakonskim omejitvam.

Izogibajmo se tudi nepotrebni uporabi plastike, kot so baloni in konfeti, ki jih nekateri uporabljajo zgolj za zabavo. Po končanih praznovanjih baloni pogosto končajo v naravi ali vodotokih. Ko plastika razpada, jo lahko živali zaužijejo, kar ima lahko zanje usodne posledice.

Če se balonom ne moremo odpovedati, jih po uporabi izpraznimo in odvrzimo med odpadke. Konfetov pa raje ne uporabljajmo, saj jih veter raznese daleč naokoli, kjer razpadajo v mikroplastiko.

Zabojniki za odpadke, vreče, vrvi, mreže, kletna okna in luknje

Zabojnike za odpadke vedno dobro zapirajmo, da vsebina ostane v njih in je veter ali ptice ne raznašajo po okolici.

Plastične vrečke in druga embalaža so za živali lahko zelo nevarne, saj jih lahko zaužijejo. Ježi in druge manjše živali se lahko zapletejo v vrvi, mreže, trakove ali vrvice. Ptice pa si jih lahko ovijejo okoli nog. Takšnih predmetov nikoli ne puščajmo na vrtu ali v naravi.

Nevarnost za živali predstavljajo tudi kosilnice, cestni odtoki, različne jame in odprtine ter nezaščitena kletna okna, v katera lahko padejo in ostanejo ujete.

Vodne živali naj ostanejo v morju, jezerih, mlakah, rekah in potokih

Živali, ki živijo v vodnih ekosistemih, ne morejo preživeti na obali ali suhem obrežju.

Na morju se ne igrajmo z rakci, morskimi zvezdami, ježki, polži, morskimi konjički, hobotnicami, ribami in drugimi vodnimi živalmi. Opazujmo jih lahko z masko, vendar tako, da jih ne vznemirjamo.

Tudi morske in sladkovodne živali so čuteča bitja. Ne izpostavljajmo jih soncu in jih ne prepuščajmo počasnemu trpljenju in smrti.

Recimo »ne« izdelkom iz živali ter spominkom iz koral in slonovine

V zadnjih 45 letih je izumrlo kar 60 odstotkov divjih živali. Mnoge med njimi tudi zaradi krivolova ter izdelave spominkov, okrasnih predmetov in domnevnih zdravil iz delov njihovih teles.

Ne kupujmo izdelkov iz živali in ne podpirajmo njihovega ubijanja.

Ne pozabimo na vodo

Poleti vse živali potrebujejo dostop do sveže vode, še posebej v času vse pogostejših sušnih obdobij.

Posode z vodo naj bodo čiste, nizke in dovolj široke, da jih živali ne prevrnejo. Vanje lahko položimo tudi nekaj kamenčkov, ki bodo žuželkam pomagali pri varnem pitju.

Ptice se bodo rade kopale v plitvih posodah, postavljenih na varna mesta, stran od mačk in drugih plenilcev.

Mojca Furlan
Društvo Reks in Mila

Fotografija: Dreamstime

Kolumne na spletnem portalu Pes moj prijatelj izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča urednikov portala.