Lajanje je del pasjega življenja. Z njim pes opozarja, komunicira, izraža navdušenje, strah, negotovost ali pa nam preprosto sporoča, da se nekaj dogaja. Včasih pa ga je res veliko. Tako veliko, da začnejo izgubljati potrpljenje tudi skrbniki in sosedje.

In takrat marsikdo začne iskati hitro rešitev. Na spletu je mogoče najti celo vrsto ovratnic proti lajanju – nekatere oddajajo zvok, druge vibrirajo, tretje sprožijo pršilo, nekatere pa psa ob laježu električno stresejo. Toda med njimi so zelo pomembne razlike. Predvsem pa: v Sloveniji niso vse dovoljene.

Električni šok? Tega zakon ne dovoljuje

Če naprava psa ob aktiviranju električno strese, je odgovor precej preprost. Slovenski Zakon o zaščiti živali prepoveduje uporabo, prodajo in trženje avtomatskih oziroma daljinsko upravljanih naprav, ki se pritrdijo na žival in ob aktiviranju povzročijo električni šok. Mednje sodijo tudi električne ovratnice, ki se sprožijo ob pasjem laježu.

To pomeni, da ni pomembno, ali je na embalaži napisano »training collar«, »anti-bark collar«, »e-collar« ali kaj drugega. Odločilno je, kaj naprava dejansko naredi. Če psa strese z električnim impulzom, je to naprava, ki jo slovenska zakonodaja prepoveduje.

Kaj pa vibracijska ovratnica?

Tu je zgodba drugačna. Ovratnice, ki uporabljajo vibracijo, zvok ali razpršilo, niso v zakonu izrecno navedene med napravami, ki povzročajo električni šok. Zato jih ne moremo kar vse označiti za prepovedane.

Ampak pozor: »ni izrecno prepovedana« še ne pomeni »zagotovo varna in dovoljena v vsaki situaciji«. Tudi pri takšnih pripomočkih je pomembno, kako delujejo, kako jih uporabljamo in predvsem kakšne posledice imajo za konkretnega psa. Splošna prepoved ravnanja, ki živali povzroča bolečino ali škoduje njenemu zdravju, namreč ostaja.

Zato je pri nakupu precej bolj pomembno pogledati dejansko delovanje naprave kot pa samo ime na škatli.

In ultrazvočne naprave?

Tudi tukaj velja nekaj podobnega. Ultrazvočne naprave niso avtomatično prepovedane zgolj zato, ker uporabljajo ultrazvok. Zakon jih posebej ne našteva.

Toda če nekdo napravo uporablja tako, da živali povzroča nepotrebno trpljenje, lahko postane vprašanje dopustnosti uporabe precej drugačno. Pri konkretni napravi in načinu uporabe je zato pomembno presojati dejanske okoliščine.

Toda ali sploh rešujemo pravi problem?

In tukaj pridemo do vprašanja, ki je morda še pomembnejše od same ovratnice. Zakaj pes laja? Ker ga je strah? Ker je predolgo sam? Ker reagira na mimoidoče? Ker varuje svoje območje? Ker je preveč vznemirjen? Ker mu je dolgčas? Ker se je naučil, da z laježem doseže pozornost?

Če samo preprečimo zvok, razlog pa ostane, smo lahko problem samo potisnili globlje. Predstavljajte si psa, ki laja, ker ga je strah ljudi. Če mu preprečimo lajanje, njegov strah ni zaradi tega izginil. Pes je še vedno prestrašen – samo njegov način izražanja je drugačen.

Lajanje je vedenje. Vprašati se moramo, kaj nam pes z njim sporoča.

Hitrih rešitev je malo To ne pomeni, da mora skrbnik mirno prenašati večurno lajanje. Seveda ne. Pomeni pa, da je pogosto bolj smiselno ugotoviti vzrok in psa postopoma naučiti drugačnega odziva. Pri zahtevnejših primerih lahko pomagata veterinar in strokovnjak za vedenje psov.

In predvsem: če razmišljate o nakupu ovratnice proti lajanju, najprej preverite, kaj naprava dejansko počne.

Beseda »elektronska« sama po sebi še ne pove dovolj. Nekatere naprave uporabljajo vibracijo ali zvok, druge električni impulz. Za slovensko zakonodajo pa je ta razlika zelo pomembna.

Pes ni pokvarjen alarm

Morda je to najbolj pomembno. Pes, ki veliko laja, ni pokvarjen. Ni »tečen«. In ni nujno neposlušen. Lajanje je njegov način komunikacije. Naša naloga pa ni samo, da dosežemo tišino, ampak da razumemo, zakaj pes govori, in mu pomagamo, kadar je njegovo vedenje posledica strahu, stresa, negotovosti ali nečesa, kar sam ne zna rešiti.

Ker če želimo zares mirnega psa, si verjetno ne želimo samo psa, ki je tiho. Želimo si psa, ki se počuti dobro.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: DepositPhotos