Letno v slovenskih zavetiščih pristane preko 3.000 živali. Veliko od teh je sicer izgubljenih (ki se nato vrnejo nazaj domov), veliko je pa takih, ki so ljudem postale odveč. Še bolj zaskrbljujoče je, da na slovenskih ulicah vsakodnevno videvamo veliko število muc, ki nimajo doma. Za mnoge sicer skrbijo različni prostovoljci, veliko je pa takih, ki so prepuščene na milost in nemilost okolice. Mnoge ne preživijo. Dejstvo je, da je živali več, kot je zanje primernih skrbnikov. Zato v odgovorno skrbništvo psov in muc zagotovo sodita tudi sterilizacija in kastracija. Izednega pomena obeh posegov se sicer zaveda vse več ljudi, a še vedno ne toliko, da bi lahko v Sloveniji govorili o napredku na področju brezdomnih živali, predvsem muc. Cena je eden najpogostejših argumentov proti, ki jih imajo skrbniki, ko je govora o sterilizaciji in kastraciji hišnih ljubljencev. A dejstvo je, da je cena posega občutno nižja od stroškov oskrbe pasjega ali mačjega legla in stroškov veterinarske oskrbe vseh teh živali.

Posega sterilizacije in kastracije sta ključnega pomena pri reševanju problematike brezdomnih in zapuščenih živali. Na ta način skrbnik poveča možnosti posvojitve drugim živalim v zavetiščih. Dejstvo je, da za vse živali ni dovolj domov, oskrbo za vsa legla živali, ki jih ljudje zapustijo pa plačujemo občani. Predvsem pa je zelo pomembno vedeti, kot že omenjeno, da sta oba posega bistveno cenejša, v primerjavi s stroški, ki nastanejo ob morebitnem novem leglu! Odlično bi bilo, če bi o problematiki in razlogih ZA sterilizacijo in kastracijo vsak odgovoren skrbnik seznanil tudi prijatelje in znance. Predvsem pa tiste ljudi, za katere vedo, da ne preprečujejo kotitve svoje živali.

V slovenski zakonodaji piše, da mora skrbnik psa ali muce zagotoviti, da do nezaželenih rojstev ne pride. Če mladiči ne ostanejo pri vas, pomeni, da niso zaželeni. ″Skrbnik hišnih živali mora z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali.″ (11. člen Zakona o zaščiti živali).

Kaj je sterilizacija ali kastracija?

Že ko domov prinesete mladiča je prav, da razmislite o njegovi sterilizaciji oziroma kastraciji. S tema preprostima postopkoma pomagate preprečevati neželene brejosti in rojstvo neželenih mladičev, ki se jih vsako leto tudi pri nas skoti na tisoče. Skrbniki te živali na grd način zavržejo ali pa jih pokončajo. Kot odgovoren skrbnik temeljito razmislite o tej temi. Če imate mešančka, nerodovniškega psa ali rodovniškega psa, ki ga ne nameravate vzrejati, svetujemo sterilizacijo oziroma kastracijo. Poleg zmanjševanja števila zavrženih živali imata oba posega številne pozitivne vplive na zdravje in obnašanje vašega kosmatinca.

Zakaj sterilizacija in kastracija?

Sterilizacija ali kastracija sta preprosta operativna posega, ki prineseta številne pozitivne vplive in le malo negativnih. Najbolj pomembno je, da oba posega preprečujeta neželena legla živali, za katere ni domov, preprečujeta oz. močno zmanjšujeta možnosti za mnogo bolezni, ki so lahko življenjsko nevarne, sta cenejši od stroškov, ki jih ima skrbnik lahko z mladiči, zmanjšujeta pa tudi agresivno vedenje, potepanje in primere izgube živali ter prometnih nesreč.

Pozitivni vplivi sterilizacije:

- zmanjša število neželenih mladičev

- manjše tveganje za pojav raka na mlečni žlezi (pred prvo gonitvijo - za 95 %)

- prepreči pojav raka na jajčnikih

- prepreči pojav raka na maternici

- prepreči pojav piometre (gnojno vnetje maternice)

- prepreči navidezne brejosti

- prepreči prenos genetsko in spolno prenosljivih bolezni (kolčna displazija, epilepsija, bruceloza,...)

- zmanjša tveganje za pojav mastitisa (vnetje mlečne žleze)

- zmanjša izgubo dlake, ki se sicer pojavlja med gonitvijo in po kotitvi (vpliv estrogena)

- večja vdanost

Pozitivni vplivi kastracije:

- manjše tveganje za pojav raka na prostati

- prepreči raka testisov

- manjše tveganje za pojav obzadnjične kile

- manjše tveganje za pojav rakavih obolenj spolovila

- manjše tveganje za vnetja in druge bolezni prostate

- manjše tveganje za vnetje prepucija

- prepreči prenos genetsko in spolno prenosljivih bolezni (kolčna displazija, epilepsija, bruceloza,...)

- manj potepanja

- manj tveganja avtomobilskih nesreč

- manj stresa zaradi gonečih psic v bližini

- psi manj tulijo

- zmanjšanje agresivnega vedenja

- zmanjšano markiranje v hiši in okoli nje

- bolj vodljivi in jih je enostavneje vzgajati

Negativni vplivi sterilizacije/kastracije:

- možne komplikacije pri posegu (anestezija, krvavitve po posegu, vnetje rane)

- možno pridobivanje telesne teže

- možna manjša aktivnost

- možna inkontinenca urina pri psicah (nezmožnost zadrževanja urina - redko)

Sterilizacija psic

Sterilizacija je izraz, s katerim označujemo kirurško odstranitev reproduktivnih organov pri samici. Običajno se odstranijo jajčniki in maternica, ta postopek imenujemo ovarihisterektomija. V primeru, da odstranijo samo jajčnike, postopek imenujemo overiektomija. Na ta način preprečimo izločanje spolnih hormonov estrogena in progesterona in s tem nastajanje jajčec - ženskih spolnih celic. Ta dva hormona sta odgovorna za pojatvene cikluse in spremembe v obnašanju, povezane s ciklusi. Prav tako je nastajanje teh hormonov povezano s pojavljanjem različnih vrst raka in nekaterih drugih bolezni. S sterilizacijo psica izgubi reprodukcijsko sposobnost in ne more več imeti mladičev.

Kastracija psov

Kastracija je izraz, s katerim označujemo kirurško odstranitev mod (testisov) iz modnika pri samcu. Moda so spolne žleze samcev, v katerih nastaja spolni hormon testosteron. S kastracijo preprečimo nastajanje testosterona in moških spolnih celic - semenčic. Testosteron vpliva na vedenje samcev in pogosto tudi povzroča neželene oblike obnašanja kot sta agresija in nagnjenost k potepanju. Prav tako ta hormon poveča možnost za nastanek določenih vrst tumorjev in nekaterih drugih bolezni. S kastracijo pes izgubi reprodukcijsko sposobnost in ne more oploditi psice.

Potek sterilizacije in kastracije

Sterilizacijo in kastracijo je priporočljivo opraviti še pred spolno zrelostjo psa oziroma pred prvim pojatvenim ciklusom psice, to pa je običajno okrog 6. meseca starosti, čeprav lahko ljubljenca sterilizirate ali kastrirate pri kateri koli starosti. Tako zgodnja sterilizacija psic se priporoča zaradi zmanjšanja tveganja za nastanek raka na mlečni žlezi, ki se s sterilizacijo še pred prvo gonitvijo zmanjša kar za 95 %. Sterilizacija po drugi gonitvi zmanjša tveganje za pojav raka mlečne žleze le še za približno 50 %, medtem ko kasnejša sterilizacija ne pripomore bistveno k zmanjšanju tveganja za to pogosto obolenje.

Gre za rutinski operativni poseg, ki poteka v splošni anesteziji. Tako se štirinožec operacije ne zaveda in ga ne boli. Pred posegom veterinar vašega ljubljenca temeljito pregleda in ugotovi morebitne druge zdravstvene težave ali tveganja za anestezijo. Veterinar vam bo tudi naročil, da ljubljenca pripeljite na tešče - v splošni anesteziji se namreč vse mišice sprostijo in pri polnem želodcu lahko žival bruha.

Potek sterilizacije

Na področju reza dlako pobrijejo in kožo razkužijo. Pri samicah rez naredijo na trebuhu in skozenj povlečejo maternico, jajcevode in jajčnike in jih odstranijo. Rano nato zašijejo in šive po 10-14 dneh odstranijo.

Potek kastracije

Rez pri samcih naredijo na modniku, izvlečejo moda s semenovodom in jih odstranijo. Rano zašijejo na enak način kot pri samici. Ko se žival prebudi iz splošne anestezije, ji namestijo ovratnik, da si ne liže rane in potrga šivov. Običajno gre lahko ljubljenec še isti dan po operaciji domov. Dan ali dva bo vaš kosmatinec najbrž bolj miren, bo več počival in spal, zato mu počitek omogočite na mirnem in čistem prostoru. Že po nekaj dneh pa bo ponovno pri sebi in se bo obnašal enako kot pred posegom.


Foto: Shutterstock