Vsak ljubeč pasji skrbnik se je že kdaj znašel v precepu, ko ni vedel ali je z njegovim ljubljenčkom dejansko kaj narobe in nemudoma potrebuje veterinarsko pomoč ali pa gre zgolj za fiziološko stanje, čisto normalno za dotičnega psa. Seveda je težko absolutno resnico prebrati iz napisanega in še vedno naj velja napotek, da se je ob vsakem dvomu pomembno posvetovati ali obiskati svojega veterinarja in da je bolje, če se kdaj do veterinarja odpravimo brez kasneje ugotovljene dejanske težave, kot pa, da se kdaj predolgo čaka doma in se zdravstveni problem razširi do fatalnih razsežnosti.

Vsakemu novopečenemu skrbniku pasjega mladiča svetujemo, da razvijajočo se pasjo dušo že od prestopa hišnega praga socializira in navaja na določena rokovanja. Primarna socializacija (tam do četrtega meseca življenja) je za nadaljnji razvoj psa še kako pomembna in težko pričakujemo od Flokija, da bo pri starosti dveh let kar naenkrat z veseljem odpiral gobček in razkazoval svoje zobe, če tega ni bil navajen nikdar prej.

Smiselno je namreč, da že pasjemu mladičku nežno odpiramo gobček in pregledujemo zobovje, dlesni in stanje v ustni votlini, pokukamo v obe ušesi, preverimo oči, kožuh in ga pogosto krtačimo, da se na ta ritual navadi.

Po sprehodu preverimo šapice in če želimo, da si bo Floki v prihodnje slednje v brisačko obrisal po vsakem izletu na plano, ga tudi tega pričnemo navajati zgodaj. Poleg socializacijskega in vzgojnega momenta pa je omenjeni ritual pomemben tudi za to, da spoznamo našega psa, da se seznanimo z izgledom njegovega telesa in tako lahko nekoč v prihodnosti  tudi posumimo, da se s psom nekaj dogaja.

Kdaj torej lahko pomislimo, da se s Flokijem dogaja nekaj neobičajnega?

Sicer običajno živahen psiček, ki kar naenkrat veliko poležava in se na sprehodu ali pri igri nenavadno hitro utrudi, pretirano pa ga ne gane ne odpiranje hladilnika, ne nova piskajoča igračka, zagotovo nakazuje, da se z njim nekaj dogaja. Rdeče, otečene ali zlepljene, boleče oči, smrček iz katerega se cedi nenavadno veliko tekočine (gosta in rumenkasta), neugoden vonj iz ušes, ki so na otip boleča ali pa za Flokija neznansko srbeča, nenavaden vonj, ki ga Floki nenadoma oddaja, hitra sprememba v njegovi telesni teži, pojav brezdlačnih mest na kožuhu ali pa takšnih in drugačnih bul in bulic, ki jih zatipamo med čohljanjem, so nedvomno odstopanja od sicer zdravega Flokijevega izgleda.

Enako seveda velja, če naš Floki nenadoma veliko bruha, kašlja ali kiha, če težko diha, če mu njegova hrana niti najmanj ne diši, pa tudi posodici z vodo se v velikem loku izogne. Pretirano lizanje, praskanje ali celo grizenje določenega dela telesa več kot očitno ponazarjajo na neko telesno nelagodje, prav tako  vsako odstopanje od normalnega obnašanja (neznačilno tresenje, izgubljanje zavesti, pretirana razdražljivost).

Strah in trepet slehernega pasjeljubca so nedvomno takšni ali drugačni strupi, ki jim je nič hudega sluteč Floki lahko izpostavljen. Prav na tem mestu, ko govorimo o strupih, je potrebno še enkrat izpostaviti, da je pri vsaki zastrupitvi psa še kako pomemben čas in tako, tudi v primeru, ko samo sumimo, da je prišlo bodisi do zaužitja bodisi do stika psa s strupom ne odlašamo in se brž odpravimo do veterinarja.

Različni strupi različno delujejo na pasji organizem in najbolj zahrbtni so tisti za zatiranje glodalcev, ki imajo podaljšan čas, preden začnejo delovati. Pri psu, ki je prišel v stik z omenjenimi preparati, ki preprečujejo strjevanje krvi v telesu, se bodo pojavile svetlejše dlesni in sluznice (na koncu so povsem bele), žival pa bo tudi vedno manj živahna in zelo hitro utrujena. Podobno se dogaja tudi pri kakšni drugi motnji strjevanja krvi ali anemiji, ki je lahko povzročena s kakšno (notranjo) poškodbo in krvavitvijo ali okužbo z eno izmed klopnih bolezni.

Če sklenemo - lepo rožnate dlesni so odraz zdravega Flokija, vsako odstopanje v barvi, pa naj gre za rumenkasto, sivkasto ali modrikasto obarvanje pa pomenijo klic živalskega telesa po veterinarju.

Zdrav Floki ima čvrst in izoblikovan kakec, samo iztrebljanje pa mu ne povzroča nobenega nelagodja ali bolečine – enako velja, ko gre za uriniranje, pri čemer je pomembno, da je urin primerno zlate barve, brez prisotnosti krvi. Močna driska, ki se ne ustavi ali krvave pikice, ki se na snegu ali na keramičnih ploščicah v predsobi pridružujejo urinu seveda odstopajo od normale, prav tako so znak za ukrepanje dolge glistice, ki jih strumno izvlečemo iz pasjega zadnjika.

Nelagodje ali bolečine pri premikanju, šepanje in stokanje, ko je treba skočiti iz sedežne garniture lahko pomenijo, da se je Flokiju v šapico zapičil kak tujek, da ima poškodovan krempelj, lahko pa nakazujejo tudi na kakšno resnejšo poškodbo ali bolezensko stanje. 

V primeru, da sicer veselo razigran Floki na sprehodu nenadoma dvigne tačko, ki je za nič na svetu ne spusti, je smiselno, da preverimo stanje – lahko najdemo zapičen ostrejši tujek, avgustovsko travo ali pa je Flokija zmotila zgolj kepica snega med prsti.

Pa veliko pasjega zdravja!

Pripravila: dr. vet. med. Tanja Usar

Foto: Blaž Košak