Poletje ima svoj čar – dolgi dnevi, sonce, sprehodi … a z njim pridejo tudi vročinske nevihte. Za mnoge pse je to obdobje precej stresno. Grmenje, bliski, sunki vetra … vse to je lahko za našega kosmatinca prava grozljivka.

Strah pred nevihtami ni nekaj redkega – in pogosto se ne pojavi kar naenkrat, temveč postopoma. Raziskava s Finske, v katero je bilo vključenih več kot 13.000 psov, je pokazala, da se pri mnogih psih strah pred grmenjem razvije šele v zrelih letih. Mladički, ki imajo veliko stika z drugimi psi in izkušnjami, so manj dovzetni za razvoj tega strahu.

Kateri psi so bolj občutljivi?

Raziskava je razkrila še nekaj zanimivega – sterilizirani in kastrirani psi naj bi bili občutljivejši na glasne zvoke. Enako velja za večje pasme. Nekatere pasme pa so posebej izpostavljene: cairnski terier, valižanski ovčar (pembroke), romanski vodni pes, dolgodlaki škotski ovčar in seveda naši dragi mešanci.

Vsak pes strah izraža nekoliko drugače. Med pogostimi znaki so tresenje, slinjenje, hitro dihanje, skrivanje, nemir … Včasih se zgodi, da pes paniko prevzame kar od nas – če smo mi nemirni, bo tudi pes težje ohranil mirno kri (oziroma tačko).

Kaj pa lahko naredimo?

Najprej: psa ne tolažimo in ne kregamo. Če ga med nevihto objemamo in tolažimo, lahko nehote okrepimo njegov strah. Kar pomeni – naslednjič ga bo še bolj strah. Tudi grajanje ne pomaga – pes ne razume, zakaj je kaznovan, le še bolj se bo bal.

Namesto tega se poskusimo obnašati čim bolj mirno. Kot da se ni zgodilo nič posebnega. Tako damo psu signal, da je vse pod nadzorom.

Zelo pomaga, če psu omogočimo varen prostor – nekje, kjer se lahko umakne in se počuti varno. Morda je to kot med kavčem in steno, omara, kopalnica ali kar vaša postelja. Če si ga je izbral sam, mu pustite, da tam ostane. Še bolje pa je, če tak »brlog« skupaj utrdita v mirnih časih, da ga bo kasneje lažje sprejel kot varno zavetje.

Dodatno lahko pomagajo:

• zagrnjene zavese in zaprta okna, da utišamo zunanje dražljaje,
• prižgan radio ali televizija, da prikrijemo zvoke grmenja,
• priboljški, igrače ali žvečke, če je pes pripravljen sodelovati,
• vaša bližina, a brez pretiranega vznemirjenja.

Kadar je strah prehud …

Pri psih, ki se ne morejo pomiriti ali doživljajo hude napade panike, se je smiselno posvetovati z veterinarjem. Obstajajo tudi naravna pomirjevala, feromonski razpršilci ali – po potrebi – zdravila. Nikar pa ne ukrepajte na svojo roko! Veterinar, ki pozna vašega psa, vam bo znal svetovati, kaj je zanj najprimerneje.

Pomembno: varen dom, varna pot

Med nevihto naj bodo vrata in okna zaprta – da pes ne pobegne v paniki. Če pa vas ujame grmenje zunaj, naj bo pes obvezno na povodcu. Tudi sicer miren pes lahko ob nenadnem tresku zbeži, pri tem pa ogrozi sebe in druge. Vse, kar velja za nevihte, velja tudi za pokanje petard in ognjemetov – glasni zvoki so za pse pogosto nepredvidljivi in zelo stresni. Zato vedno ravnajmo preventivno.

Strahu pred nevihtami morda ne bomo nikoli povsem izkoreninili – a ga lahko ublažimo. S pravo mero razumevanja, mirnosti in priprave lahko svojemu psu pomagamo preživeti poletne nevihte z vsaj malo manj stresa.

Če imaš tudi ti kosmatinca, ki se boji grmenja – nisi sam. In z nekaj potrpljenja bo vsak naslednji poletni grom manj strašen kot prejšnji.

Uredništvo Pes moj prijatelj 

Fotografije: Dreamstime