Mikročip (čip) je drobna kapsula, velika približno kot zrno riža z elektronskim vezjem, na katerem je zapisana enkratna in neponovljiva 15- mestna številka. Čip se psu vstavi v kožno gubo (pod kožo) na levi strani vratu. Opravi se s sterilno, malo debelejšo in ostro injekcijsko iglo. Postopek čipiranja je hiter in skoraj brez bolečin, podobno kot cepljenje. Čip je mogoče odčitati s posebnim čitalcem. Čitalec mikročipa je zelo natančna naprava, ki jo je potrebno nastaviti točno nad čip. Številko, ki jo čitalec zazna vnese veterinar v Centralni register hišnih živali in je vezana na podatke psa in lastnika. Čipiranje mora biti opravljeno pred oddajo psa novemu lastniku oz. najkasneje do tretjega meseca starosti psa. Označitev s čipom se navadno opravi ob prvem cepljenju.

V primeru, da pes zaradi različnih vzrokov ni čipiran do navedene starosti, se to opravi ob prvem cepljenju. Označevanje z mikročipom opravljajo vsi veterinarji s koncesijo. Dolžnost veterinarja je, da takoj po opravljenem postopku zagotovi vpis in prenos vseh podatkov v Centralni register psov. Čipiranje opravljajo tudi vsa zavetišča za živali v primeru, da sprejmejo zapuščenega psa, ki še ni bil označen z mikročipom. Čipiranje je koristno, saj z odčitanjem kode lahko ugotovimo izvor psa, poleg tega je zelo koristno tudi v primeru najdenega psa, saj na takšen način lažje ugotovimo lastništvo.

Fotografija: Dreamstime