Ko se temperature več dni zapored povzpnejo proti 40 stopinjam Celzija, ljudje hitro poiščemo rešitev. Umaknemo se v senco, prižgemo klimatsko napravo, odpremo hladilnik, napolnimo kozarec hladne vode. Vemo, kako poskrbeti zase.

A v istem trenutku se nekje v bližnjem gozdu, na suhem travniku ali ob robu naselja začne povsem drugačen boj. Boj za preživetje živali, ki nimajo možnosti odpreti pipe, stopiti v trgovino po vodo ali poiskati hladnega prostora.

Letošnje poletje je za številne živali izjemno zahtevno. Zemlja poka, trava se suši, manjši vodni viri izginjajo. Luže, ki so še pred nekaj tedni predstavljale pomemben vir vode za številne živali, so prazne. Potoki, ki so nekoč tekli skozi pokrajino, so marsikje ostali le še spomin.

In za živali to ni le neprijetnost. To je vprašanje preživetja.

Voda pomeni življenje

Pogosto pozabimo, kako pomembna je voda za vsako živo bitje. Ni namenjena le temu, da pogasimo žejo. Omogoča uravnavanje telesne temperature, normalno delovanje organov, prebavo in vse življenjske procese.

Ko živali ne najdejo vode, se njihovo telo začne boriti. Postanejo izčrpane, izgubijo orientacijo, težje iščejo hrano in so bolj izpostavljene boleznim, poškodbam ter plenilcem.

Najbolj ranljive so mlade in stare živali, pri katerih lahko že krajše obdobje brez zadostne količine vode pomeni usodne posledice.

Narava išče pomoč tam, kjer je še mogoče

V vročinskih valovih posledice občutijo skoraj vse živalske vrste.

Ptice v vročini izgubljajo veliko tekočine. Pogosto jih lahko opazimo z odprtim kljunom in razprtimi krili, saj se tako poskušajo ohladiti. Še posebej ogroženi so mladiči v gnezdih, ki so pogosto izpostavljena soncu.

Ježi, veverice, lisice, kune in druge manjše živali ponoči prehodijo velike razdalje, da bi našle kakšen preostanek vode. Pri tem pogosto zaidejo bližje cestam in naseljem, kjer so izpostavljene dodatnim nevarnostim.

Tudi žuželke, kot so čebele, čmrlji in metulji, potrebujejo vodo. Brez njih pa ne trpi le narava, ampak tudi človek, saj so opraševalci pomemben del našega prehranskega sistema.

Dvoživke ostajajo brez mokrišč, ribe se spopadajo z nizkim vodostajem in pregreto vodo z manj kisika. Tudi večje živali, kot so srne, jeleni in divji prašiči, se zaradi pomanjkanja vode vse pogosteje približujejo naseljem. Ne zato, ker bi izgubile strah pred človekom, ampak zato, ker jih k temu sili preživetje.

Majhna pomoč z velikim učinkom

Ob vseh teh težavah se lahko hitro počutimo nemočne. Suše ne moremo ustaviti sami, ne moremo napolniti vseh izvirov in vrniti vode v izsušene potoke.

Lahko pa naredimo nekaj majhnega. Nekaj, kar za posamezno žival lahko pomeni razliko med življenjem in smrtjo.

Na vrt, balkon, dvorišče, rob travnika ali pod drevo postavimo plitvo posodo s svežo vodo. To je preprosto dejanje, ki ne zahteva veliko časa ali denarja, a lahko pomaga številnim živim bitjem.

Pri tem je pomembno nekaj pravil:

• posodo postavimo v senco,
• vodo menjamo vsak dan,
• posodo redno očistimo,
• izberemo plitvo posodo,
• dodamo lahko nekaj večjih kamnov ali vejic, da se bodo lahko manjše živali varno rešile iz vode.

Takšno napajališče lahko obiščejo ptice, ježi, veverice, žuželke in številne druge živali, ki jih morda sploh ne bomo nikoli videli.

Ne bomo vedeli, komu smo pomagali

Morda nikoli ne bomo izvedeli, katera ptica je preživela vroč dan zaradi vode, ki smo jo postavili na vrt. Morda ne bomo vedeli, kateri jež je ponoči našel nekaj požirkov, ki so mu omogočili nadaljnjo pot.

A to niti ni pomembno. Pomembno je, da smo naredili nekaj dobrega za bitje, ki si samo ni moglo pomagati.

Ljudje pogosto govorimo, da želimo živeti v svetu, kjer imajo živali svoje mesto in kjer jih spoštujemo. Včasih se ta odnos pokaže v velikih dejanjih, pogosto pa v majhnih vsakodnevnih odločitvah.

Skleda sveže vode v vročem poletnem dnevu je ena izmed njih. Zato danes postavimo posodo z vodo. In jutri jo ponovno napolnimo.

Morda bomo s tem rešili življenje nekomu, ki nam nikoli ne bo mogel povedati, da smo mu pomagali.

Mojca Furlan
Društvo Reks in Mila

Fotografija: Dreamstime