Kolumna: Magda in zgodba polna žalosti in trpljenja

14.03.2022

KOLUMNA DZZŽ NOVO MESTO

Pišeta: Lina Debeljak in Vesna Plavec - Društvo za zaščito živali Novo mesto

Ob vseh možnih prelitih besedah in popisanih straneh na temo sterilizacij in kastracij, se nam zdi, da je vsako leto huje in so socialni mediji, oglasniki polni fotografij mladičkov, ki iščejo nove domove, dostikrat še premajhni. Pravzaprav ne vemo več, kako ljudem odpreti oči, kajti vse kaže, da lepe besede ne zaležejo. Nekateri bodo rekli, da je spodnji zapis prekoračil mejo dobrega okusa, drugi bodo ogorčeni – »vidve očitno ne vesta, kako je če izgubiš otroka?!«, tretje pa bo mogoče prav to »pahnilo čez rob«, da bodo svojo ne-sterilizirano mačko naročili na poseg. Prvi in drugi torej lahko v roke vzamete kakšno lažje čtivo, tretji pa vabljeni v zgodbo Magde, fiktivne ženske, ki živi mačje življenje.

Magda se je nekega pomladnega dne sprehajala zunaj, sijalo je sonce, zato je uživala v sprehodu, čeprav nekje globoko v sebi je čutila, da nekaj ni v redu. Na trenutke jo je popadla nervoza, potile so se ji roke in ni dobro vedela, kaj se dogaja z njo.

Kar naenkrat se je okoli nje pojavilo več moških, ki so si jo ogledovali, nakar jo je eden izmed njih ogabno naskočil in jo posilil. Stekla je proč, dvema ali trem je ubežala, ampak slej ali prej jo je eden dobil v kremplje. Očitno so vsi vedeli, da je godna. Tudi oni niso razumeli, kaj se dogaja z njimi. Nagon je bil premočan, zato so naskakovali vse ženske, ki so prav dišale. Magda je seveda zanosila, prvič. Bila je takrat komaj najstnica, sama skoraj še otrok. Ni dobro vedela, kako bo poskrbela za otroka, saj to ni mačji kašelj. Zase je še nekako poskrbela, spala je na seniku, nekaj malega hrane je izbrskala iz smeti ali naprosila pri komu.

Roditi je seveda morala sama, brez zdravnikov, brez pomoči kogarkoli. Nekako je vedela, kaj in kako mora storiti. Rodil se ji je fantek, ampak ni ostal dolgo živ. Ubil ga je eden od prej omenjenih moških, kajti fantek bi sicer zrasel v moškega, ki bi mu potem predstavljal konkurenco. Magda je sinčka nekaj časa obupano klicala in ga iskala, ampak zaman.

Na jesen se je zgodba o nemiru ponovila, ravno tako nosečnost. Nekaj otrok ji je preživelo kljub slabim razmeram, v katerih so odraščali, nekaj jih je umrlo v nesrečah, nekaj od različnih bolezni. Zime so bile še posebej grozne. Tiščala je sebe in otroka k motorju kakšnega avtomobila, da se je segrel. Včasih je kakšnega povozilo, ampak tako pač je. Nekaj otrok so ji odpeljali in jih oddali drugim ljudem, kljub temu da so bili še premajhni in jih ni še uspela naučiti, kako naj poskrbijo zase.

Tako je minilo nekaj pomladi in Magda je že malo opešala. Njeno telo je izčrpano od nenehnih nosečnosti. Poleg tega je staknila AIDS, ki ji počasi a vztrajno nažira imunski sistem. Tudi očetje njenih otrok več ne izgledajo najbolje. Nekateri so poškodovani, kajti včasih so se grdo sprli, kateri bo prvi prišel do nje in se pošteno prebutali. Drugi so mršavi, shujšani, nekateri tudi že pokojni. Magda ni edina z AIDS-em, nikomur ni lahko. Ta zgodba je polna žalosti in trpljenja …

… Dokler jih nekega dne ne najdejo pravi mački. Tisti, ki vedo, da to ni nobeno življenje, ki bi ga kdorkoli rad živel in ga ne privoščijo nikomur. Če kdo, ravno oni razumejo stiske ljudi. Konec koncev jih ogromno živi na ulici in se soočajo z enakimi težavami kot Magda. Ti pravi mački vedo, kako pomagati Magdi. Da ji je potrebno najprej priskrbeti zdravnika, streho nad glavo, pod njo pa toplo posteljo in poln krožnik vroče krepčilne juhe. Predvsem pa, da je treba prekiniti začaran krog čudnih nemirov in ogabnih posilstev. Magdo odpeljejo na sterilizacijo in tako končajo njeno trpljenje. Prvi žarek upanja v njenem bednem življenju. Seveda poskrbijo tudi za ostale uličarje, moške kastrirajo. Tudi njim se obetajo boljši časi. Magdi in njenemu zadnjemu otroku mačji angeli odstopijo prostor v svoji hiši. Hrana je odlična, Magdi ni potrebno več skrbeti za higieno, za varnost, za rojevanje in posilstva. Vanjo se naseli mir, čeprav se je sprva počutila malenkost utesnjeno - ker konec koncev je do sedaj poznala le svobodo. Ampak svoboda ni odtehtala mrzlih noči in skrbi, kako bo spraviti otroke h kruhu. Magdina svoboda je zdaj dobila drug pomen. Počuti se svobodno, ker ne rabi skrbeti za hrano, ker je na varnem in, ker se je nihče več ne bo dotaknil, če sama tega ne bo želela.

In sedaj pridemo do preobrata. Magda v bistvu ni ženska. Je »samo« mačka. Predstavljajte si, da bi vi kot moški ali ženska morali čez vse te izkušnje, ki jih je doživljala Magda. Ki jih ta trenutek doživlja na stotine, na tisoče mačjih Magd po celo Sloveniji. Si predstavljate, da vam jemljejo otroke in jih delijo naokoli; si predstavljate, da jih ubijejo (samci, ker se ne morejo upreti nagonu, ali pa kar ljudje, ker jih je že preveč okrog hiše)? Si predstavljate, da jih polovico vzame bolezen? Si znate predstavljati mačje stiske in skrbi?

Bi zamenjali en mesec življenja z Magdo? Če je vaš odgovor ne, potem naročite svoje živali na poseg še danes.