Laparoskopska sterilizacija in kastracija

Mnogo lastnikov psov se v določenem trenutku vpraša, zakaj bi dali sterilizirati svojo psičko ali kastrirati svojega psa? Z zdravstvenega vidika je očitni odgovor vsekakor ta, da s tovrstnim posegom  znižamo ali celo preprečimo možnost za nastanek tumorjev reproduktivnih organov ter možnost, da ti tumorji zrastejo in se razširijo v notranje organe. Pri samicah s tem tudi izničimo možnost vnetja maternice ter gnojnega vnetja maternice, ki je lahko za psičko tudi usodno.

S širšega vidika pa je tu tudi dilema o razmnoževanju živali na splošno, saj je premnogo psov na cestah in v zavetiščih, tako da je edino pravilno, da se za mladiče odločimo le po tehtnem premisleku o kvaliteti svojega psa ali psičke ter kaj nas pravzaprav žene v to, da bi imeli mladiče? Z vzrejo naj se ukvarjajo ljudje, ki vedo, kaj želijo z leglom doseči, kaj lahko njihov pes ali psica prenese na svoje potomstvo in ki bodo živeli in dihali za svojo psičko v času brejosti in do oddaje mladičev, nudili kar se da optimalno oskrbo tudi mladičkom (tako v smislu fizičnih potreb kot v smislu dobre popotnice za življenje pasjega spremljevalca z navajanjem na živo in neživo okolico) in nenazadnje tudi skrbno izbrali bodoče skrbnike svojih mladičev.

Kaj pa pravzaprav je laparoskopska sterilizacija / kastracija?

Gre za alternativo tradicionalni metodi klasične sterilizacije oziroma kastracije. Laparoskopski posegi so minimalno invazivni kirurški posegi, ki se opravljajo pod nadzorom kamere v trebušni, prsni in sklepnih votlinah. Tako kot tradicionalna sterilizacija / kastracija (S/K) tudi laparoskopska S/K poteka v splošni anesteziji ob spremljanju pacienta s strani usposobljene osebe. Ker gre za minimalno invaziven poseg, je okrevanje hitrejše. Pri tovrstni sterilizaciji se v trebušno votlino naredi dve majhni odprtini, eno za kamero in eno za endoskopske inštrumente. Za razliko od klasičnega posega sterilizacije sta reza v področju trebuh mnogo manjša, trebušne stene ne poškodujejo, tako da je poseg manj drastičen kot pri klasični sterilizaciji, kjer kirurg opravi rez po sredini trebuha. Posledično je za psičko do 65 % manj bolečine in stresa po posegu.

Zaradi majhnih rezov je čas okrevanja krajši, manj je šivov, zato je manj neprijetnega občutka, manj lizanja ran, na kratko, laparoskopska S/K je ne le sodobnejša metoda, pač pa za žival pomeni manj bolečin, manj stresa, manj možnosti za komplikacije ter vsekakor skrajša okrevanje.

Laparoskopska kastracija pri samcih je manj pogost poseg kot tovrstna sterilizacija psičk, se pa tudi izvaja v primeru odstranitvi mod iz trebušne votline. V primeru, da se odločamo za S/K svojega psa ali psičke, vsekakor izberimo primeren čas in razmislimo o izbiri kirurga, ki lahko poseg izvede tudi po laparoskopski metodi, s čimer bomo svojemu ljubljenčku olajšali in pospešili okrevanje.     



Urška Medvedšek
Foto: Shutterstock

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.